Februar je lahko zelo spremenljiv mesec in od vremena je odvisno, kakšnih vrtnih opravil se bomo lahko lotevali na prostem. Obstaja nekaj redkih vrtnin, ki jih lahko neposredno na gredice posadimo in posejemo že ta mesec, vendar le v primeru, da bo zima popustila, da bodo vrtna tla kopna, nezamrznjena in ne premokra. Podobno je v sadovnjaku in okrasnem vrtu, kjer lahko opisane razmere izkoristimo za sajenje drevja in grmičevja. A resnici na ljubo si toplega konca zime ne želimo, saj je velika verjetnost, da bo sadno drevje spomladi prezgodaj začelo brsteti in ga bo prizadela pozna pozeba.

Sadovnjak

Na vremensko dogajanje sicer ne moremo vplivati, lahko pa s preprostim ukrepom v sadovnjaku moč sončnih žarkov, ki v sadnih rastlinah prebudijo pretakanje sokov, vsaj upočasnimo z beljenjem drevesnih debel apnenim beležem. Velja si zapomniti tudi to, da zgodnje obrezovanje sadnega drevja prav tako spodbudi bujnejše in zgodnejše odganjanje, zato raje počakajmo na marec. Lahko pa konec februarja že porežemo trte in aktinidije. To storimo najpozneje do srede marca. Marca (in ne že februarja) režemo predvsem mlade trte in aktinidije, ker so občutljivejše na mraz.

Dokler drevesa še mirujejo, z njih narežemo cepiče, s katerimi bomo cepili spomladi v času brstenja dreves. Zanje narežemo okrog 20 cm dolge dele enoletnih poganjkov debeline svinčnika z vidnimi brsti. Do takrat  jih shranimo na hladnem v vlažni mivki, lahko pa jih tudi zavijemo v folijo in shranimo v spodnjem predalu hladilnika.

Črni in rdeči ribez, goji jagode, bezeg in npr. aronijo bomo lahko razmnožili iz lesnatih potaknjencev (enoletni poganjki), ki jih naberemo februarja. Skladiščimo jih tako kot cepiče do aprila, ko jih bomo potaknili v zemljo.

Ko se odtaljena tla v sadovnjaku dovolj osušijo in se ne sprijemajo na lopato, lahko posadimo sadna drevesa ali grmasto jagodičevje. Ob zgodnjem sajenju je manj možnosti, da bo sadike prizadela spomladanska suša. Sadimo lahko vse sadno drevje, februar pa je zlasti primeren za sajenje kosmulj in ribeza, ki odženeta zelo zgodaj.

Ta mesec je tudi skrajni čas, da kolobar pod drevesi dognojimo s fosforjevimi in kalijevimi mineralnimi gnojili ali s hlevskim gnojem (tega plitko vkopljemo v tla). Mineralnih dušičnih gnojil pa zdaj v času mirovanja ne potresamo, z njimi dognojujemo v sezoni rasti, od pomladi do konca junija.

Če nameravamo sadne rastline preventivno škropiti, si že zdaj ogledamo okvirni koledar preventivnih škropljenj z ekološkimi pripravki.

Okrasni vrt

Podobno kot v sadovnjaku lahko, če so tla kopna in dovolj suha, sadimo listopadna in okrasna drevesa ter grmovnice. Dokler okrasni grmi, kot so forzicije, japonske kutine in navadni šipek, še mirujejo, lahko narežemo njihove enoletne poganjke za potaknjence. V tla jih bomo potaknili aprila, do takrat pa jih shranimo na hladnem v vlažni mivki, lahko pa jih tudi zavijemo v folijo in shranimo v spodnjem predalu hladilnika.

Prav tako porežemo okrasne vzpenjavke, kot so okrasna trta, bršljan, glicinja, po cvetenju pa tudi zimski jasmin. Takrat jih lahko tudi pognojimo.

Tam, kjer se na okrasnih gredicah že pojavljajo prvi znaki življenja, kot so cvetoče bergenije, telohi, jarice in zvončki, ali kjer iz zemlje prodirajo svitki tulipanov, narcis in drugih okrasnih čebulnic, porežemo visoke ostanke trajnic, nekaj zastirke ob njihovem vznožju pa lahko na tleh še pustimo.

Telohu lahko porežete stare liste – ne samo da bodo cvetovi lepše vidni, s tem boste odstranili tudi možne okužbe, npr. telohovo listno pikčavost. Pozneje bodo listi spet pognali, a ne bodo toliko izpostavljeni okužbi, ker bo manj vlage.

Za del cvetenja v spomladanskem vrtu pa lahko poskrbite že zdaj, in sicer v zavarovanem prostoru: za zgodnejše cvetenje begonij, kal, kan, dalij in gladijol v lončke podsadite njihove gomolje, ko bo minila nevarnost spomladanskih slan, pa jim boste presadili na prosto.

Zelenjavni vrt

Če so na gredah morda še sledi lanske letine, si lansko razporeditev narišimo (če je nismo že jeseni), saj nam bo zelo pomagala pri načrtovanju kolobarja in letošnji razporeditvi posevkov.

Februarja je ravno pravi čas, da pregledamo zaloge semena in s kalilnim testom preverimo, katero staro je še uporabno, potem pa ga dokupimo, vendar nikoli na zalogo, saj se njegova kalivost iz sezone v sezono slabša. Hranimo ga v suhem in hladnem prostoru.

Sicer pa lahko že posejemo seme za prve sadike. Že v začetku meseca lahko v ne pretoplem prostoru v lončke sejemo semena gomoljne zelene, čebule in pora, potem pridejo na vrsto listnati peteršilj, bob, proti koncu meseca pa zelje, brokoli, cvetača in solate. Od plodovk za sadike najprej posejemo jajčevce in paprike, paradižnik pa šele proti koncu meseca, da se ne bi preveč pretegnil. Za vzgojo sadik solate potrebujete 35 dni, kapusnic od 35 do 45, pora in čebule 45, zelene 70, paradižnika od 60 do 70 dni, čilija, paprike in jajčevca pa od 70 do 85 dni.

Konec meseca lahko na prosto (če zemlja ni premokra) sejemo redkvico, špinačo, bob in zgodnji grah. Lahko pa ti stročnici v zavarovanem, nikakor ne pretoplem prostoru, posadimo v lonček po nekaj skupaj, da jih bomo marca posadili na prosto. Precej možnosti je namreč, da bo v idealnem času za njihovo setev zemlja preveč razmočena. Čimprej naj gre v zemljo tudi spomladanski česen.

In še kupovanje semenskega krompirja, ki je februarja že v vrtnih centrih. Ta mesec ga raje še ne kupujte, če ga nimate možnosti hraniti v temnem hladnem prostoru (idealno od 4 do 6 stopinj Celzija) z visoko zračno vlažnostjo, da ne bi gomolji začeli nenadzorovano kaliti.