Ker je bila doslej zima v pretežnem delu Slovenije, z izjemo dveh krajših mrzlih obdobij, nadpovprečno topla, si za vrtove ne želimo prehitre otoplitve. Ta bi prehitro prebudila trajne rastline, vremenska nihanja, kakršnim smo na prehodu v pomlad priča v zadnjih letih, pa bi prizadela trajne rastline. Bodimo pozorni, da te ob pomanjkanju padavin ne bi trpele zaradi suše. Lepe dni izkoristimo za ta čas priporočena opravila. Med njimi so denimo rezanje odmrlih delov trajnic, sajenje sadnega drevja, če bodo tla odmrznjena, odvzem vzorca za analizo tal, proti koncu meseca okopavanje prezimnih vrtnin in setve prvih vrtnin ter enoletnih in dvoletnih cvetic za sadike.        

Zelenjavni vrt

Dokler je zemlja premočena, po zelenjavnih gredicah čim manj hodimo, saj zemlji s teptanjem škodimo. Zato tudi ne hitimo z lopatanjem in gnojenjem s hlevskim gnojem, če smo jeseni čas zamudili. Če hočemo, da bo gnoj že v začetku rastne sezone učinkoval, torej se razgradil do hranil, ki jih lahko korenine vrtnin vsrkajo, mora biti v zemlji resda nekaj mesecev – a vseeno počakajmo, da se prst ne bo lepila na orodje in čevlje! Takrat lahko tudi vzamemo vzorec tal za analizo in ga odnesemo v laboratorij kmetijsko-gozdarskega zavoda ali Kmetijskega inštituta Slovenije. Pred sezono rasti je smiselno preveriti vsebnost dveh glavnih rastlinskih hranil od treh (kalija  ̶  K, fosforja ­ ̶  P), pH tal (kislost/bazičnost) in delež organskih snovi v njih ter naročiti komentar rezultatov oz. nasvete za gnojenje. Vsebnost tretjega glavnega rastlinskega hranila, dušika  ̶  N, se preverja v sezoni rasti, ker gre za kemični element, ki se iz tal hitro izpira.

Če so na gredah morda še sledi lanske letine, si lansko razporeditev narišimo (če je nismo že lani), saj nam bo zelo pomagala pri načrtovanju kolobarja in letošnji razporeditvi posevkov.

Februarja je ravno pravi čas, da pregledamo zaloge semen in s kalilnim testom preverimo, katero staro je še uporabno, potem pa ga dokupimo.

Sicer pa lahko že posejemo semena za prve sadike. Že v začetku meseca lahko v ne pretoplem prostoru v lončke sejemo semena gomoljne zelene, čebule in pora, potem pridejo na vrsto listnati peteršilj, bob, proti koncu meseca pa zelje, brokoli, cvetača in solate. Od plodovk najprej posejete jajčevce in paprike, paradižnik pa šele proti koncu meseca, da se ne bi preveč pretegnil. Če so vam v preteklih letih sejančki in pozneje sadike prehitro zrasli, odložite čas setve za enega ali več tednov. Za vzgojo sadik solate potrebujete 35 dni, kapusnic od 35 do 45, pora in čebule 45, zelene 70, paradižnika od 60 do 70 dni, čilija, paprike in jajčevca pa od 70 do 85 dni. Tako sadike paradižnika, paprike in jajčevca bomo presajali na prosto šele po sredini maja, po ledenih možeh.

Konec februarja lahko na prosto (če zemlja ni premokra) sejete bob, redkvico, špinačo in zgodnji grah. Čimprej naj gre v zemljo tudi spomladanski česen.

Vrtnine, ki ste jih sejali jeseni za zgodnjo pomlad (zimska solata, zimski radič, motovilec, blitva, špinača), pa tudi jesenski česen okopljemo takoj, ko bo zemlja primerna za delo, to bo spodbudilo rast.

Prodaja semenskega krompirja že poteka: če ga boste kupili februarja, boste morali seme shraniti v temnem hladnem prostoru (idealno od 4 do 6 stopinj Celzija) z visoko zračno vlažnostjo, da ne bi gomolji začeli nenadzorovano kaliti.

Sadovnjak

Na vremensko dogajanje sicer ne moremo vplivati, lahko pa s preprostim ukrepom v sadovnjaku moč sončnih žarkov, ki v sadnih rastlinah prebudijo pretakanje sokov, vsaj upočasnimo z beljenjem drevesnih debel apnenim beležem. Velja si zapomniti tudi to, da zgodnje obrezovanje sadnega drevja prav tako spodbudi bujnejše in zgodnejše odganjanje, zato raje počakajmo na marec. Lahko pa konec februarja že porežemo trte  in aktinidije. To storimo najpozneje do srede marca. Mlade trte in aktinidije, ker so občutljivejše na mraz, režemo šele marca.

Dokler drevesa še mirujejo, z njih narežemo cepiče, s katerimi bomo cepili spomladi v času brstenja dreves. Zanje narežemo okrog 20 cm dolge dele enoletnih poganjkov debeline svinčnika z vidnimi brsti. Do takrat jih shranimo na hladnem v vlažni mivki, lahko pa jih tudi zavijemo v folijo in shranimo v spodnjem predalu hladilnika.

Črni in rdeči ribez, goji jagode, bezeg in npr. aronijo bomo lahko razmnožili iz lesnatih potaknjencev (enoletni poganjki), ki jih naberemo februarja. Skladiščimo jih tako kot cepiče do aprila, ko jih bomo potaknili v zemljo.

Ko se odtaljena tla v sadovnjaku dovolj osušijo in se ne sprijemajo na lopato, lahko posadimo sadna drevesa ali grmasto jagodičevje. Ob zgodnjem sajenju je manj možnosti, da bo sadike prizadela spomladanska suša. Sadimo lahko vse sadno drevje, februar pa je zlasti primeren za sajenje kosmulj in ribeza, ki odženeta zelo zgodaj.

Ta mesec je tudi skrajni čas, da kolobar pod drevesi dognojimo s fosforjevimi in kalijevimi mineralnimi gnojili ali s hlevskim gnojem (tega plitko vkopljemo v tla). Mineralnih dušičnih gnojil pa zdaj v času mirovanja ne potresamo, z njimi dognojujemo v sezoni rasti, od pomladi do konca junija.

Če nameravamo sadne rastline preventivno škropiti, si že zdaj ogledamo okvirni koledar preventivnih škropljenj z ekološkimi pripravki.

Okrasni vrt

Januarska snežna odeja je poskrbela, da trajne rastline ne trpijo zimske suše. Tam, kjer padavin ni bilo, pa jih v primeru, da bo februar skoparil z njimi, vsakih štirinajst dni obilno zalimjo. To še posebej velja za zimzelene grmovnice in iglavce, ki se tudi pozimi skozi liste in iglice izsušujejo. Poleg tega preverjamo vlažnost tal okrog mladih sadik vrtnic, grmovnic, zelnatih trajnic (pa tudi sadnih rastlin).  Če nam bo februar še nasul snega, nanjo ne odmetavajmo skidanega snega. Zbit sneg, po katerem poleg tega še hodimo, ali hoja po pomrznjeni travi rada povzročita snežno plesen, glivično bolezen, katere posledice so zaplate z rjavo travo ali celo brez nje. Če so tla kopna in suha, pa lahko trato dobro pregrabimo, jo prezračimo z namenskim orodjem ali prepikamo z vilami in posujemo po njej kremenčev pesek, ki bo povečal prezračenost korenin.

V okrasnem vrtu odstranimo veje, ki jih je polomil sneg, porežemo odmrle dele visokih trajnic, zastirko pa pustimo, saj rastline varuje. Poskrbimo za zaščito zimzelenih grmovnic, kot so skimije, azaleje in rododendroni pred močnim soncem, saj bi lahko prezgodaj odgnale in nato pomrznile, poleg tega pa lahko nenadno močno februarsko sonce osmodi njihove liste.

Do sredine februarja režemo poganjke dreves in grmovnic za potaknjence ali za cepiče in jih do časa brstenja shranimo na hladnem, enako kot cepiče sadnega drevja. Ta mesec bo tudi čas za rez in gnojenje okrasnih spenjavk (okrasne trte, bršljana, glicinije in zimskega jasmina). Od enoletnic in dvoletnic lahko februarja na toplem sejemo poletne astre, zajčke, cinije ali vrtne nageljčke, s prenosom v toplejši prostor pa vzbudimo odganjanje gomoljev begonij, kan, gloksinij in dalij. V toplem svetlem prostoru jih lahko plitvo posadimo v vlažno šoto, mivko ali žagovino.