Vreme nam v prvih januarskih dneh ne nalaga dodatne skrbi za vrt - zimske suše se nam zaradi obilnega deževja v tednu pred božičem še ni bati, resen sneg, ki bi lahko obtežil in polomil drevesa in grmičje, se nas izogiba, morda moramo dodatno zaščititi le toplotno občutljivejše rastline na prostem, redno pregledovati posodovke in pozimi cvetoče sobne lončnice prestaviti v hladnejši prostor. Ne pozabimo na krmilnice za ptice. Čas je primeren za vrtno inventuro: zapišimo si lanske izkušnje, načrtujmo manjše in velike spremembe na vrtu, pobrskajmo za strokovnimi informacijami, preglejmo zalogo semen in preizkusimo njihovo kalivost. Od srede meseca bo čas za prve setve vrtnin v zavarovanih prostorih in nabiranje cepičev okrasnih in sadnih rastlin.

Zelenjavni vrt

V zelenjavnem vrtu je januar dočakalo bolj malo vrtnin, prezimne solatnice se bodo začele razvijati šele s prvimi otoplitvami, mi pa si lahko kljub temu postrežemo z domačimi zelenjavnimi vitamini. Kalčki in mikrozelenjava, ki jih vzgojimo v stanovanju, jih imajo obilo, precej več kot odrasle rastline, ki bi zrasle iz istih semen.

Za vzgojo kalčkov v kalilnikih ali kozarcih ne uporabljamo semen iz vrečk, ki jih kupujemo za pridelovanje zelenjave ali poljščin, temveč namenske. Najpogosteje kalimo seme lucerne, pšenice, ječmena, prosa, vrtne kreše, kapusnic, sončnic, čebule, rdeče pese, za uživanje pa so, odvisno od vrste, nared v 3 do 10 dneh.

10 do 14 dni pa potrebujemo za mikrozelenjavo, ki jo lahko gojimo v platojčkih s substratom na okenskih policah v stanovanju. Poleg dekorativne oblike je priljubljena zaradi izrazitega, celo pikantnega okusa, za kar je primerno seme sončnic, brokolija, rdečega in zelenega zelja, rukole, bazilike, gorčice, pora, pese, solate in celo chia semen.

Proti koncu januarja bomo v korita na toplem že lahko posejali seme jajčevcev, ki potrebujejo največ časa, da zrastejo do sadik (okoli 85 dni), a le, če jih nameravamo vzgajati v rastlinjaku. Podobno bodo ravnali navdušenci nad čilijem, ki bodo na pomlad sadike gojili v zaščitenem prostoru. Ob istem času na toplem že sejemo čebulo in zeleno za domače sadike, na prosto ju bomo sadili marca in aprila.

Sadovnjak

Pozimi pregledujemo sadno drevje tudi takrat, ko ni obteženo zaradi snega. Tako bomo opazili podrt oporni količek, znamenja, da si je z vršički postregla srna ali da si je izpod talne zastirke naredil pot na plano voluhar. S pastmi, popravilom vrtne ograje in dodatno zaščito debel mladih dreves z mrežo, bomo lahko še pravočasno ukrepali. Ob močnem sneženju z drevesnih vej otresamo sneg, pri čemer bodimo še posebej pozorni na obtežitev vej, ki izraščajo iz debla bolj kvišku kot vodoravno, saj so še posebej izpostavljene snegolomu.

Od srede januarja si lahko narežemo enoletne poganke sadnih vrst, ki jih bomo v času brstenja uporabili za cepljenje. Do takrat jih shranimo v vlažnem in hladnem prostoru v mivki ali ovite v časopisni papir v plastični vrečki v hladilniku.

Če smo se namenili za zaščito sadnih dreves poskrbeti s škropljenjem, si oglejmo strokovno literaturo s škropilnimi načrti za posamezne vrste. Za nekatera je namreč čas že proti koncu zime. Predvsem pa so zimski meseci kot nalašč, da opravimo tečaj o uporabi FFS, saj lahko z napačno uporabo škropiv drevesom naredimo več škode kot koristi.

Okrasni vrt

Ko pozimi cvetoče sobne rastline, kot so božični kaktus, božična zvezda, amarilis in hiacinte, odcvetijo, potrebujejo počitek. Če smo jih med cvetenjem imeli v ogrevanih bivalnih prostorih, jih postopoma privajamo na hladnejše prostore in jih v obdobju mirovanja čedalje manj zalivamo. Za zelenolistne sobne rastline v bivalnih prostorih pa je pomembno, da so pozimi dovolj blizu okna in da povečamo zračno vlago v njihovi bližini, bodisi z vlažilniki zraka ali podstavki, v katerih stojijo na vlažnem pesku ali glinoporu.

Pred napovedmi močnega sneženja naredimo oporo grmovnicam, žive mreže povežimo in z njih odmečimo sneg, ki ga bo nanje morda odrinil plug. Na trati raje ne pustimo več tednov ležati zbite snežne odeje, saj travo rada napade snežna plesen v obliki plešastih zaplat. Še posebej je pomembno, da površin z debelo snežno odejo ne teptamo in da na trato ne odmetavamo skidanega snega.  

Sredi januarja iz enoletnih poganjkov narežemo potaknjence olesenelih okrasnih rastlin in jih v zavarovanem prostoru posadimo v substrat. Proti koncu meseca z rezjo pomlajujemo grmovnice: z rezanjem med zimskim počitkom namreč spodbudimo spomladansko rast. Precej močno lahko porežemo grmovnice, ki jih cenimo zaradi barvitega lubja mladih poganjkov. Spomladi cvetoče grmovnice pa porežemo šele po cvetenju.

Med trajnimi okrasnimi rastlinami na prostem so zimski suši najbolj izpostavljeni iglavci in zimzelene grmovnice ali drevesca v koritih, še posebej če rastejo pod napuščem. Občutljive so tudi mlade rastline s slabo razvitim koreninskim sistemom. Zalivamo, ko ne zmrzuje, najraje takrat, ko so napovedane višje temperature.