Dobrodošlo je, da imamo čas kaj premisliti. Ljubiteljskim vrtnarjem je po tej plati naklonjen januar –  sezona, setve in sajenje so še daleč, občasno otresajo sneg z dreves in živih mej, pobelijo kakšno deblo, nameščajo ptičje gnezdilnice, oskrbujejo rastline v zavarovanem prostoru, a ker čas teče bolj umirjeno, laže premislijo, kaj si želijo od vrta, ter si v mislih začrtajo, katero smer bodo ubrali. Je morda čas za bolj zeleno vrtnarjenje? Zase in za okolje lahko veliko naredijo z majhnimi spremembami: z odločitvijo, da bodo zalivali z deževnico, da bodo naredili svoj kompost ali da pri sajenju ne bodo uporabljali šote …

Okrasni vrt

Če nam je praznike v ogrevani sobi lepšala smrečica v loncu, jo čimprej za nekaj tednov prestavimo v neogrevan prostor, da jo postopoma pripravimo na prenos ali presaditev na prosto.

Potem ko pozimi cvetoče sobne rastline, kot so amarilis, božični kaktus, božične zvezde, odcvetijo, potrebujejo počitek. Tudi te prestavimo v hladnejši, najraje neogrevan prostor v hiši, in jih v obdobju mirovanja čedalje manj zalivamo. Poskrbimo za to, da bodo zelene sobne rastline čez zimo dovolj blizu okna in povečajmo zračno vlago v njihovi bližini.

Ob močnem sneženju otresamo sneg z dreves, grmovnic in živih mej, skidanega snega pa ne odmetavamo na površine z negovano vrtno trato, saj travi pomanjkanje kisika pod veliko težo škodi.  

Pozimi, tudi v mesecih, ko so tla zmrznjena, moramo občasno zaliti zimzelene grmovnice in iglavce, saj skozi liste in iglice tudi v tem času izgubljajo vodo. Pozorni moramo biti, predvsem če so vrtna tla več tednov suha, ker ni bilo padavin, in zaliti tudi rastline v okrasnih koritih, posodah ali pod nadstreški. Za zalivanje izberemo najtoplejši del dneva, seveda ne takrat, ko so temperature pod lediščem.

Ta mesec se lahko že lotimo pomlajevanja grmovnic, saj bomo z rezanjem med zimskim počitkom spodbudili močnejšo spomladansko rast. Precej močno lahko porežemo grmovnice, ki jih cenimo zaradi barvitega lubja mladih poganjkov.

Sredi januarja iz enoletnih poganjkov narežemo potaknjence olesenelih okrasnih rastlin in jih v zavarovanem prostoru posadimo v substrat.

Sadovnjak

Tudi v sadovnjaku z drevesnih vej otresamo sneg – v nasprotju s pogostim prepričanjem tu velja, da bolj ko je kot med deblom in vejo oster ter bolj ko je veja usmerjena kvišku, več je možnosti, da se bo zalomila. Pred obtežitvami so torej varnejši odprti koti izraščanja.

Če tega še nismo storili, ne bo odveč obdati debla mlajših dreves z zaščitno mrežo proti zajcem in srnam, saj jim njihovo lubje ali brstje grmičastega jagodičja najbolj tekne, ko izpod snega ni videti druge hrane. Če je napovedan hud mraz, zaščitimo koreninski vrat in steblo mladih občutljivejših sadik, kot so aktinidija, figa in kaki. Zaščita naj bo zračna, iz smrečja, koruznice ali podobnega materiala.

Od srede januarja že lahko režemo cepiče sadnega drevja: zanje naberemo za ped dolge enoletne poganke koščičarjev (češnja, sliva, marelica, breskev), ki so debeli kot svinčnik. Ker bomo cepili šele spomladi v času brstenja, jih do takrat shranimo v vlažnem in hladnem prostoru v mivki ali ovite v časopisni papir v naluknjani plastični vrečki v hladilniku.

Zelenjavni vrt

Če imate na zalogi lansko ali še starejše seme vrtnin, je zdaj čas, da  preskusite njegovo kalivost. To naredite tako, da na krožnik položite več plasti mokre papirnate brisače in po njej razporedite 50 ali 100 semen. Ves čas morajo biti v toplem in vlažnem okolju, zato krožnik pokrijte s prozorno plastično vrečko ali s folijo za živila. Dišavnice, korenček in peteršilj lahko kalijo na svetlem, druga semena pa v temi. Večina semen vzkali v sedmih do štirinajstih dneh pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija. Če se še po desetih dneh nič ne dogaja ali vzkali le nekaj semen, pomeni, da je kalivost zelo slaba. Vendar tudi takega semena ni treba zavreči, lahko ga dodate mešanici semen mešanico za zeleno gnojenje

Januarja je pravšnji čas, da  pregledate lastnosti sort krompirja, saj bo semenski krompir čez nekaj tednov že v prodaji. V agrarni trgovini si preskrbite katalog semenskega krompirja ali poiščite opise sort, ki so vam všeč, na spletnih straneh podjetij za prodajo semenskega krompirja. Bodite posebej pozorni na to, kako zgodaj ali pozno se sorta pobira in na njeno odpornost proti krompirjevi plesni, s katero je v zadnjih letih največ težav. Zaradi te bolezni se na vrtovih bolj obnesejo zgodnje sorte.

Napravite načrt za zelenjavni vrt, pri čemer upoštevajte kolobarjenje in dobre ter slabe sosede, zato si najprej narišite, kakšna je bila razporeditev vrtnin v pretekli sezoni.

Konec januarja lahko na toplem že sejete seme v lončke ali pladnje za vzgojo sadik zelene in peteršilja ter najpočasnejših sort čilija, ki jih boste spomladi sadili v rastlinjak. V njem boste lahko proti koncu meseca posejali motovilec in prve letne solate, bodisi za direktno vzgojo ali sadike.