Naši vrtovi so julij zaradi pogostih padavin dočakali kar v dobri kondiciji – seveda tam, kjer ni pustošila toča. Znamenj suše še ni, vrtnine lepo napredujejo, okrasni vrt prav zdaj morda kaže najlepšo podobo. Vendar prihajajo tedni, ko se bomo intenzivneje ukvarjali z oskrbo z vodo. Večina med rednim zalivanjem, mnogi pa tudi med iskanjem načinov, kako prestreči padavine poletnih neviht, zbiralnik deževnice pa povezati s preprostim namakalnim sistemom.

Najsi gre za vrtnine ali trato, jih namakamo zgodaj zjutraj ali zvečer s postano vodo, medtem ko odrasla drevesa zalivamo le v hudi suši. Osnovno pravilo pri oskrbi rastlin z vodo je, da ne zalivamo vsak dan, temveč vsakih nekaj dni, a takrat obilneje. Ob zalivanju vrtnin in cvetja se izogibamo močenju listov. Učinkovita načina pri zadrževanju vode v tleh sta plitko okopavanje gredic in zastirka, za katero lahko uporabimo pokošeno travo, slamo, drobir posušenega miskanta, populjen plevel, ki še ne semeni, itd.

Druga možnost za ohranjanje vlažnosti prsti je setev rastlin, ki bodo neporaščeno površino zaščitile, hkrati pa tla obogatile s hranili. Temu pravimo zeleno gnojenje. Dobrodošlo je povsod tam, kjer bi gredice sredi poletja sicer ostale prazne. Rastline za zeleno gnojenje rastejo hitro in bujno ter razvijejo obilno zeleno maso, ki jo kasneje vkopljemo v tla. To lahko storimo že, ko dosežejo višino približno 15 cm. Pokosimo jih in jih vdelamo v tla, kmalu pa lahko nadaljujemo s setvijo in sajenjem vrtnin. Julija lahko za zeleno gnojenje sejemo ajdo, belo gorjušico, oljno redkev, aleksandinsko deteljo, volčji bob, konec meseca pa facelijo. Za zeleno gnojenje lahko v tem času posejemo tudi inkarnatko, lucerno in krmno repico, ki prezimijo in jih lahko v zemljo vkopljemo spomladi.

Zelenjavni vrt

Julij je najprimernejši za setev jesenskih in zimskih radičev in endivije – ustreza jim čas, ko se dan začne krajšati. Mnogi vrtičkarji za te solatnice pripravijo gredice, s katerih populijo grah, česen, prvi krompirček in krhkolistne solate, da je čas primeren tudi za sajenje poznih sort zelja in cvetače, brokolija, ki jih pobiramo jeseni, ter za listnate in brstične ohrovte, ki so godni pozimi, pa radi pozabijo.

Julija še lahko sejemo nizke sorte fižola, korenček in rdečo peso ter sadimo kumare in bučke, če nam je prejšnje pobrala pepelasta plesen. Če si želimo svoj pridelek repe, bo zdaj čas za setev.

Sadni vrt

Obiranju marelic, malin, ameriških borovnic, breskev in prvih jabolk se pridružujejo tudi zelena dela v domačem sadnem vrtu. Tako pravimo izrezovanju odvečnih, poškodovanih ali bolnih poganjkov. Medtem ko je poletna rez pri sadnih drevesih priporočljiva, da bi bila krošnja zračnejša in bolj osončena, ni pa nujna, je izrezovanje malinovih rozg v času, ko odrodijo, včasih pa tudi, ko maline šele dozorevajo, obvezna, če želimo nasad obvarovati pred boleznijo malinovo sušico. Je zelo pogosta in se hitro širi, zaradi nje lahko nasad propade. Takoj moramo do tal izrezati vse rozge, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih se na steblu pojavijo rjavovijolične lise, in jih odnesti iz vrta ali jih zažgati. Bolezen pogosto uniči poganjke, tik preden rodijo. 

Pri večini sadnih dreves pa s poletno oz. zeleno rezjo odstranjujemo odvečne, predvsem navpično rastoče poganjke. Režemo v obdobju daljšega suhega vremena, ko se rane hitreje celijo in je možnost prenašanja okužb manjša. Z zeleno rezjo lahko odstranimo največ četrtino volumna krošnje, za zmernost je dobro delo razdeliti v več etap.

Poleti je dobrodošlo plitvo okopavanje pod krošnjo dreves, s katerim uničujemo plevel, če pri mladem drevesu še vzgajamo obliko, pa tudi upogibanje poganjkov in privezovanje vrhov k opori. Od srede julija sadnih dreves ne gnojimo več z dušikom.

Okrasni vrt

Med najpomembnejša opravila v okrasnem vrtu sodita zalivanje in košnja trate. V zelo vročih poletnih dneh kosimo travo više, na 6 cm, da je ne ožge sončna pripeka. Poleti zmanjšamo ali opustimo gnojenje, s čimer travi omogočimo, da v vročini počiva. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti.

Z drobnimi opravili tudi druge okrasne rastline zaščitimo pred izčrpavanjem: pri vseh cvetočih rastlinah, tako enoletnicah, trajnicah, vrtnicah kot grmovnicah, odstranjujemo odcvetele dele, odcvetele trajnice, kakršne so kadulje, mačja meta, krvomočnice, plahtice itd. pa prikrajšujemo, s čimer spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje ter dosežemo bolj urejen videz zasaditve.

Ko bradate perunike odcveto, je čas za njihovo delitev in presajanje, že zdaj pa lahko režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence.