Setveni koledar – julij 2019

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za julij.

AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Sonce:  

Padavine:  

Veter:  

Temperatura tal:
na globini 10cm

Izhlapevanje:

Vir: ARSO

Nasveti za oskrbo vrtnin

  • Čas za setev
  • Čas za presajanje
  • Čas za pobiranje
  • Januar
  • Februar
  • Marec
  • April
  • Maj
  • Junij
  • Julij
  • Avgust
  • September
  • Oktober
  • November
  • December

Povprečni čas kaljivosti

4 – 10 dni

Razdalja sajenja

10 x 20 cm

Dobri sosedje

Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka

Slabi sosedje

Kumare


Vir: Semenarna Ljubljana

Če se ozremo na letošnje razmere na vrtovih od maja naprej, prepoznamo sezono z izmenjavo vremenskih skrajnosti, v zadnjih nekaj tednih z ekstremno visokimi temperaturami, ki jih prekinjajo neurni dnevi z intenzivnimi padavinami, tudi točo. Medtem ko na neenakomeren razvoj rastlin, ki je posledica skokovitih sprememb, ne moremo bistveno vplivati, pa lahko vsaj del vrta zaščitimo pred točo ter pred izsuševanjem in zbijanjem tal. Zadnji težavi preprečimo z zastiranjem – prerahljanih – tal med rastlinami s pokošeno travo, s slamo ali ostanki vrtnin, za kar ne potrebujemo veliko časa, medtem ko je konstrukcijo za protitočno mrežo priporočljivo zasnovati premišljeno in dolgoročno. Biti mora dovolj visoka, da nas pri delu ne bo ovirala in da po koncu sezone mreže ne bo težko sneti.

Zelenjavni vrt

Z zastirko iz organskega materiala je zelo povezana tudi potreba po zalivanju: poleg tega da lahko pet centimetrov debela zaščita na tleh za polovico zmanjša izhlapevanje, rastline hrani, ohrani zemljo rahlo in je nekakšna tamponska cona pri zalivanju, saj prepreči, da bi kapljice s tal škropile po nadzemnem delu rastlin. In kaj to pomeni v količini vode? V vročih julijskih dneh s temperaturami nad 30 ˚C iz kvadratnega metra travnate površine skoraj povsod po Sloveniji izhlapi od 5 do 6 litrov vode na dan, pri vrtninah, ki rastejo na gredicah brez zastirke, pa je ta količina še od 10 do 20 odstotkov večja. To pomeni, da je tolikšno izgubo treba nadomestiti z zalivanjem. Vsaj pol manj vode moramo torej znositi na gredice z zastirko. Tudi pri zelo visokih temperaturah lahko zalivamo v nekajdnevnih presledkih, vrtnine, razen pravkar posejanih ali vzklilih, pa bodo brez škode preživele tudi našo krajšo dopustniško odsotnost.

Druga pomembna stvar pri temperaturah zraka nad 30˚C je, da takrat setve zelo slabo uspejo, saj večina semena ne mara pregrete zemlje. Nič čudnega ne bo, če rastline ne bodo vzklile. S setvijo torej raje počakajmo, da bodo temperature zmernejše. Tudi sicer moramo pri poletnih setvah vedno poskrbeti za senčenje. Setev bo uspešnejša, če bomo sejali v senci višjih rastočih vrtnin, ker kaleče rastline potrebujejo tudi stalno vlago, pa jih je priporočljivo prekriti z vrtno kopreno.

Od julijskih setev sta najbolj v ospredju setev endivije in jesenskih, pa tudi že prezimnih sort radiča, ki jima ustreza čas, ko se dan začne krajšati. Če pozneje endivije ne preredčimo pravočasno ali če je posevek izpostavljen velikim in hitrim temperaturnim spremembam, rastline predčasno pobegnejo v cvet. Za sajenje endivije in radiča s sadikami imamo mesec dni več časa kot za setev.

Ta mesec lahko še vedno sejemo korenje, vendar izberemo zgodnejše sorte, ki dozorijo v treh mesecih in pol (podatke o času do pobiranja ali zrelosti  poiščemo na semenski vrečici). Za korenček je denimo značilno, da neha rasti, ko se temperature dvignejo nad 30 ˚C (podobno se »ščitijo« tudi druge vrtnine).

Julija še sadimo najbolj zgodnje sorte rdečega zelja, kitajski kapus, pa tudi kolerabico. Sadimo tudi brokoli, ki ga bomo pobirali septembra in oktobra. Če se odločimo za sajenje sadik, terminu setve prištejemo dober mesec dni. Še lahko sejemo tudi nizke sorte fižola, s sadikami iz domače vzgoje pa nadomestimo kumare in bučke, ki jih je napadla plesen.

Je pa začetek julija skrajni čas, da poberemo česen, na kar večina vrtičkarjev pozablja.

Okrasni vrt

Poletna oskrba trate je odvisna od vremena in količine padavin. V suši in pripeki kosimo više in trato redno zalivamo. Poleti zmanjšamo ali celo opustimo gnojenje ter tako travi omogočimo, da v vročini počiva. Ko temperature presežejo 28 ˚C, obvezno dvignemo višino košnje na 6 cm, saj bi prenizko pokošena trava na soncu porjavela. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti.

Pri cveticah, tako enoletnicah kot trajnicah, odstranjujemo odcvetele dele, da se ne izčrpavajo, trajnice, kot so mačja meta in kadulje, lahko po cvetenju prikrajšamo in spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje, delimo in presajamo lahko perunike, režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence, na prosto sejemo dvoletnice in posadimo jeseni cvetoče čebulnice.

Sadovnjak

V ekstremni vročini je priporočljivo tudi zalivanje sadnih dreves in grmičevja v vrtu, zelo pomembno pa je, da vsaj enkrat tedensko obilno (eno veliko vedro, 20 l) zalijemo na novo posajeno drevje, ki še nima razvejenega koreninskega sistema. Tudi pri sadnem drevju je priporočljivo, da kolobar pod krošnjo zastiramo.

Julija je pogosta tudi zelena rez sadnih dreves, pri kateri odstranjujemo poškodovane, v notranjost krošnje segajoče ali navpične poganjke. Odstranjujemo vedno le letos zrasle, enoletne poganjke, večkrat po malem, od trikrat do petkrat v rastni sezoni. Zeleno rez opravljamo v suhem vremenu, ne v žgočih sončnih dneh. K t. i. zelenim delom z drevesi sadjarji uvrščajo tudi upogibanje enoletnih poganjkov, ki so dovolj mehki, da jih lahko s privezovanjem usmerimo v skoraj vodoravno lego.

Pri malinah in njihovih sorodnicah pa ima izrezovanje poganjkov drugačen namen. Pri dvakrat rodnih izrežemo namreč rozge, ki so rodile na začetku poletja (te so namreč rodile enkrat že lani jeseni) in ne bodo več dale pridelka. Tako pri enkrat kot pri dvakrat rodnih malinah pa takoj izrežemo vse poganjke, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih opazimo na steblu rjavovijolične lise. Napadla jih je glivična bolezen malinova sušica. Bolne rozge je treba izrezati do tal in jih odnesti iz vrta ali jih zažgati.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrejih

Julijana Bavčar

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE