Od julija naprej se gredice na zelenjavnem vrtu praznijo, vendar bomo z novimi setvami in sajenjem poskrbeli za jesenske in prezimne vrtnine. Ker ob pobiranju zelenjave vsak dan odstranimo veliko ostankov rastlin, redno kosimo travo, opravljamo zeleno rez enoletnih poganjkov sadnih rastlin in obrezujemo živo mejo, je zdaj pravi čas, da si uredimo kompostnik.

Zelenjavni vrt

Julij je pravšnji čas, da poberemo česen. Sorte, ki ne razvijejo cvetnega stebla, poberemo najpozneje v začetku meseca, sorte s cvetnim steblom pa od sredine do konca julija. 

Ta mesec še sejemo poletne sorte solate, blitvo, kumare, bučke, sorte korenčka, ki hitro dajo pridelek, rdečo peso, pozno zelje, por in nizki fižol. V obdobju, ko temperature zraka presegajo 30˚C, se setvam izognemo in počakamo na kak hladnejši teden. Večina semena namreč ne mara pregrete zemlje in slabo kali. Sredi poletja bodo setve uspešnejše, če sejemo na tla, ki so v senci visokih rastlin, npr. visokega fižola, ker kaleče rastline potrebujejo tudi stalno vlago, pa jih je priporočljivo prekriti z vrtno kopreno.

Prva polovica julija je še primerna za setev endivije in jesenskega ter zimskega radiča, v drugi polovici meseca pa posadimo njune sadike. Ker sta radič in endivija sorodnika, sta občutljiva na iste bolezni – v suhem in vročem poletju ju napade pepelasta plesen, glivična bolezen, ki ne mara vode, zato jo lahko odpravimo s pršenjem po listih. Če je napad hud, liste porežemo in počakamo, da se obrastejo.

Sadimo zgodnje sorte rdečega zelja, kitajski kapus in brokoli, ki ga bomo pobirali septembra in oktobra.

Če na gredicah, ki se izpraznijo v tem času, ne načrtujemo novih vrtnin, jih zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, denimo deteljami, facelijo ali ajdo.

Plodovke, predvsem bučke in kumarice, redno trgamo, saj s tem spodbujamo oblikovanje novih cvetov.

Rednemu zalivanju se poleti skoraj ne moremo izogniti. Razen novih setev in komaj vzklilih rastlinic, ki črpajo vodo iz vrhnje plasti tal in potrebujejo vsakodnevno vlaženje, raje zalivamo na dva do tri dni, pa takrat obilneje, da namočimo vsaj 15 cm tal. Tako bodo vrtnine razvile globlje korenine in bodo manj izpostavljene sušnemu stresu. Zalivamo zjutraj ali zgodaj dopoldne, pri čemer z zalivalko, ki vodo blago razprši, zalivamo tla ob vrtninah, ne po listih, da ne spodbudimo razvoja glivičnih bolezni. Le solatnicam in kapusnicam prija tudi občasno zalivanje od zgoraj.

Zelo priporočljivo je zastiranje tal s pokošeno travo, slamo, odstranjenimi, a ne obolelimi deli vrtnin, in celo populjenim plevelom, ki še ne semeni. Z zastirko ne le zmanjšamo potrebo po zalivanju, temveč poskrbimo, da so tla okoli vrtnin tudi manj zbita zaradi padavin.

!!galerija!!

Sadovnjak

Obiranju marelic, malin, ameriških borovnic, breskev in prvih jabolk se pridružujejo tudi zelena dela v domačem sadnem vrtu. Tako pravimo izrezovanju odvečnih, poškodovanih ali bolnih poganjkov. Medtem ko je poletna rez pri sadnih drevesih priporočljiva, da bi bila krošnja zračnejša in bolj osončena, ni pa nujna, je izrezovanje malinovih rozg v času, ko odrodijo, včasih pa tudi, ko maline šele dozorevajo, obvezna, če želimo nasad obvarovati pred boleznijo malinovo sušico. Je zelo pogosta in se hitro širi, zaradi nje lahko nasad propade. Takoj moramo do tal izrezati vse rozge, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih se na steblu pojavijo rjavovijolične lise, in jih odnesti iz vrta ali jih zažgati. Bolezen pogosto uniči poganjke, tik preden rodijo.

Pri večini sadnih dreves pa s poletno oz. zeleno rezjo odstranjujemo odvečne, predvsem navpično rastoče poganjke. Režemo v obdobju daljšega suhega vremena, ko se rane hitreje celijo in je možnost prenašanja okužb manjša. Z zeleno rezjo lahko odstranimo največ četrtino volumna krošnje, za zmernost je dobro delo razdeliti v več etap.

Poleti je dobrodošlo plitvo okopavanje pod krošnjo dreves, s katerim uničujemo plevel, če pri mladem drevesu še vzgajamo obliko, pa tudi upogibanje poganjkov in privezovanje vrhov k opori. Od srede julija sadnih dreves ne gnojimo več z dušikom. Predvsem sadike dreves in grmov jagodičevja, ki smo jim posadili zadnjo pomlad, moramo v času brez padavin redno zalivati, najbolje enkrat tedensko. Posamičnemu drevesu namenimo veliko vedro vode.

Okrasni vrt

Poletna oskrba trate je odvisna od vremena in količine padavin. V suši in pripeki kosimo više, na 6 cm, saj bi prenizko pokošena trava na soncu po­rjavela, in trato redno zalivamo. Poleti zmanjšamo ali celo opustimo gnojenje ter tako travi omogočimo, da v vročini počiva. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti.

Sicer pa pri cveticah, tako enoletnicah kot trajnicah, odstranjujemo odcvetele dele, da se ne izčrpavajo, trajnice, kot so mačja meta in kadulje, lahko po cvetenju prikrajšamo in spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje, delimo in presajamo lahko perunike, režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence, na prosto sejemo dvoletnice in posadimo jesenske čebulnice (jesenski podlesek, nerine, rumenocvetna šternbergija).