Največja delovna skrb ljubiteljski vrtnarjev ta mesec je takšna oskrba vrtnin, okrasnih rastlin in sadnega drevja, da bodo poletne tedne preživele v čim boljši kondiciji. Potem ko so nam padavine junija precej prihranile skrb za zalivanje, sta najpomembnejše enakomerno namakanje in krepitev njihove odpornosti. Mokri tedni so na paradižniku marsikje povzročili napad paradižnikove plesni, če se ta še dobro drži, v suhem vremenu odstranimo liste s sivimi lisami in ga škropimo z domačimi ekološkimi pripravki, kot so raztopina sode bikarbone, žajbljev čaj, škropivo iz njivske preslice, ali ga zalivamo z raztopino rjavih alg. Poleti sta pomembna tudi zastiranje tal okrog rastlin, pri cvetju pa rezanje odcvetelih cvetov, ki bo spodbudilo nastavljanje novih cvetov, pri mnogih vrstah, kot pri vrtnicah, pa tudi zmanjšalo širjenje bolezni.  

Zelenjavni vrt

Precejšnja verjetnost je, da nam bo julij prinesel ekstremne temperature, zato čim večji del gredic okrog vrtnin prekrijemo z zastirko, lahko pokošeno travo, ki še ne cveti, slamo, potrganim ali populjenim plevelom ali porezanimi poganjki odcvetelih trajnic. Zastirka ohranja tla vlažna, zmanjša potrebo po zalivanju, poleg tega padavine tal ne zbijejo. V vročini in suši tudi rastoči plevel, kakršen je navadni tolščak, opravlja vlogo zelene zastirke in ohranja pod seboj nekaj vlage, zato gredic ne kaže opleti do golega.

Če imamo na vrtu rastline, ki potrebujejo zelo veliko vode, kot so novozelandska špinača, kumare ali pred kratkim posajene sadike, jih prek lokov zasenčimo s protitočno mrežo, zaradi česar se manj izsušujejo.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: IN POLŽEV NI VEČ

Sicer pa je poraba v vode za zalivanje najmanjša, vrtnine pa zalite v globino v območju korenin, če si za zelenjavne grede omislimo preprost kapljični namakalni sistem, ki ga tudi laiki sestavijo izredno hitro. Najpreprostejša in cenovno najugodnejša rešitev za vrt so mehke ploščate cevi s kapljači na razdalji 20 cm, kakršne uporabljajo gojitelji jagod pod folijo. Sistem lahko priključimo neposredno na vodovod, če ga želimo priključiti na rezervoar deževnice, pa mora biti ta zaradi zadostnega tlaka vsaj za meter dvignjen od tal.

Julij je mesec, ki je najprimernejši za setev in sajenje nekaterih vrtnin za jesensko bero, ne zato, ker tako veleva tradicija, temveč zato, ker je čas povezan z njihovim naravnim ritmom. A pri setvah se izognemo obdobju s temperaturami zraka nad 30 °C, saj so tla prevroča, ponekod se tudi njihova temperatura približuje 30 stopinjam, kar zelo uničuje kalivost semena. Tudi sicer poletne setve zasenčimo, sejemo v senco visokih rastlin, kako ped nad zemljo čez oporo razpremo vrtno kopreno, protitočno mrežo ali mrežaste vreče. Podobno opozorilo velja za sajenje sadik, z njimi raje počakajmo na oblačne dni, senčimo jih, zastiramo tla in redno namakamo.

Ta mesec je najprimernejši za setev jesenskih in zimskih radičev in endivije, ki sta sorodnika - ustreza jima čas, ko se dan začne krajšati. Mnogi vrtičkarji za te solatnice pripravijo gredice, s katerih populijo grah, česen, prvi krompirček in krhkolistne solate. Julija še lahko sejemo nizke sorte fižola, korenček in rdečo peso ter sadimo kumare in bučke, če nam je prejšnje pobrala pepelasta plesen. Če si želimo svoj pridelek repe, bo zdaj čas za setev.

Čas je primeren tudi za sajenje poznih sort zelja in cvetače, brokolija, ki jih pobiramo jeseni, ter za listnate in brstične ohrovte, ki so godni pozimi.

PREBERITE ŠE: PARADIŽNIKOVI ZALISTNIKI – POMEN ODSTRANJEVANJA V MOKRI SEZONI

Sadovnjak

V vročini in suši je priporočljivo zalivanje sadnih dreves in grmičevja v vrtu, zelo pomembno pa je, da vsaj enkrat tedensko obilno (porabimo eno veliko vedro, 20 l) zalijemo na novo posajeno drevje, ki še nima razvejenega koreninskega sistema. Tudi pri sadnem drevju je priporočljivo, da kolobar pod krošnjo zastiramo.

Julija je pogosta tudi zelena rez sadnih dreves, pri kateri odstranjujemo poškodovane, v notranjost krošnje segajoče ali navpične poganjke. Odstranjujemo vedno le letos zrasle, enoletne poganjke, večkrat po malem, od trikrat do petkrat v rastni sezoni. Zeleno rez opravljamo v suhem vremenu, ne v žgočih sončnih dneh, ker bi bilo takrat nenadoma razkrito listje izpostavljeno sončnim ožigom, podobno velja za plodove. K t. i. zelenim delom z drevesi sadjarji uvrščajo tudi upogibanje enoletnih poganjkov, ki so dovolj mehki, da jih lahko s privezovanjem usmerimo v skoraj vodoravno lego. Ta pripomore, da se bodo na njih bolje razvili rodni brsti za prihodnje leto.

Pri malinah in njihovih sorodnicah pa ima izrezovanje poganjkov drugačen namen. Pri dvakrat rodnih izrežemo namreč rozge, ki so rodile na začetku poletja (te so namreč rodile enkrat že lani jeseni) in ne bodo več dale pridelka.

Tako pri enkrat kot pri dvakrat rodnih malinah pa takoj izrežemo vse poganjke, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih opazimo na steblu rjavovijolične lise. Napadla jih je glivična bolezen malinova sušica. Bolne rozge je treba izrezati do tal in jih odnesti iz vrta ali jih zažgati.

Okrasni vrt

Med najpomembnejša opravila v okrasnem vrtu sodita zalivanje in košnja trate. V zelo vročih poletnih dneh kosimo travo više, na 6 cm, da je ne ožge sončna pripeka. Poleti zmanjšamo ali opustimo gnojenje, s čimer travi omogočimo, da v vročini počiva. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti.

Če imamo živo mejo, jo poleti režemo v oblačnem vremenu, da preprečimo ožige. Spodnja plast listov namreč ni vajena močne svetlobe in potrebuje zdaj, ko je zgornja zaščita odstranjena, nekaj časa za privajanje.

Z drobnimi opravili tudi druge okrasne rastline zaščitimo pred izčrpavanjem: pri vseh cvetočih rastlinah, tako enoletnicah, trajnicah, vrtnicah kot grmovnicah, odstranjujemo odcvetele dele, odcvetele trajnice, kakršne so kadulje, mačja meta, krvomočnice, plahtice itd. pa prikrajšujemo, s čimer spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje ter dosežemo bolj urejen videz zasaditve.

Ko bradate perunike odcveto, je čas za njihovo delitev in presajanje, že zdaj pa lahko režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence.