Zaradi pogostih padavin maja so naši vrtovi v tem času marsikje bujnejši kot v drugih letih, nadpovprečne aprilske temperature, ki so pospešile rast, pa so zaslužne, da so jagode in češnje dozorele malce bolj zgodaj – tako rekoč vse sorte hkrati, ne glede na zgodnost. Junija, preden pritisnejo poletne vročine, je preživljanje prostega časa na vrtu najlepše, cvetice dehtijo, s kresnicami pa se nam razodenejo drobne skrivnosti noči. 

Zelenjavni vrt

Začetek krajšanja dne, ki ga prinese začetek poletja, vpliva tudi na dogajanje na vrtu. Rastni ciklus večine rastlin je namreč povezan s čisto določenim razmerjem med dnevom in nočjo.  Po kresnem dnevu namreč začnemo na izpraznjene zelenjavne gredice sejati ljubiteljice kratkega dne. Tako proti koncu meseca že presajamo sadike poznega zelja, ohrovtov, cvetače, pora, zelene in podzemne kolerabe na njihovo končno mesto. Sejemo belo in črno redkev, repo, rdečo peso, še vedno tudi korenje, kumare in stročji fižol. Od solat sejemo sorte, ki gredo pozno v cvet in dobro prenašajo vroče dni (npr. dalmatinska ledenka, great lakes, unicum, romanska solata), posadimo tudi sadike novozelandske špinače. Junija je najboljši čas za setev endivije in radičev, tako letnih kot prezimnih. Paradižniku odstranjujemo stranske poganjke, da gre hrana v plodove. Krompir, kumarice, zelje in fižol osipamo. Ob visokih temperaturah bodo vse vrtnine hvaležne za zastirko, ki zadržuje vlago v tleh.

Pri vseh vrtninah velja, da jih zalivamo tako, da namočimo zemljo v vsem območju korenin. To raje počnimo vsakih nekaj dni, a temeljiteje, raje zgodaj zjutraj kot zvečer. Voda se bolje razporedi v tleh, če ne čakamo, da se zemlja popolnoma presuši. Rastlin, razen solatnic, ne zalivamo po listih, s tem povečamo obolevanje. V vročih poletnih dneh izhlapi iz rastline paradižnika tudi štiri litre vode na dan. Stročnice in plodovke so posebej občutljive na pomanjkanje vode, ko cvetijo. Količino izhlapele vode (evapotranspiracijo) lahko v Agrometerološki napovedi (zgoraj) dnevno spremljate za izbrani kraj v Sloveniji.

Sadni vrt 

Junijsko opravilo, ki najbolj vpliva na kakovost in videz pridelka sadnega drevja, je ročno redčenje plodov. Opravimo ga, ko plodovi dosežejo debelino oreha. Do takrat se drevo že samo otrebi, tj. odvrže del plodičev. V soplodju puščamo praviloma en sam plod, izjemoma dva, če je rodni nastavek na drevesu majhen. Poleg tega, da redčenje pripomore k debelejšim, slajšim, bolj aromatičnim in lepše obarvanim sadežem, lahko, če je opravljeno pravočasno, omili izmenično rodnost drevesa. Pri jablanah denimo bodo razredčeni plodovi tudi manj črvivi, saj samička jabolčnega zavijača najraje naredi luknjico v plod in izleže jajčeca tja, kjer se dotikata dve jabolki.

S pletjem in okopavanjem redno vzdržujemo čista tla pod drevesi, s čimer preprečujemo bolezni in jim zagotovimo več vode in hranil. Junija lahko drevesa, predvsem mlada, še dognojimo z dušičnimi gnoji. Pri mladih drevesih upogibamo in privezujemo poganjke, pri drugih pa odstranjujemo navpično rastoče in v krošnjo segajoče. V času obiranja češenj lahko velika drevesa, ki znotraj krošnje zaradi pomanjkanja svetlobe golijo, pomladimo, vendar obseg zmanjšamo največ za četrtino. Veje najprej porežemo in jih šele na tleh oberemo. Ob večji suši drevesa tedensko obilno zalivamo, pomagamo predvsem mladim. Ne čakamo tako dolgo, da se prizadetost zaradi pomanjkanja vode pokaže na rastlini (povešeni listi  Zalivamo vsakih pet do sedem dni, in sicer porabimo nekaj deset litrov vode na drevo. Podobno ravnamo tudi z okrasnim drevjem in grmovnicami.

Čas najbolj intenzivne rasti ponavadi ustreza tudi škodljivcem. Kolonije listnih uši na spodnji strani listo lahko uničimo s pomakanjem napadenih poganjkov v raztopino insekticida, z njim nam ni treba škropiti.

Okrasni vrt

V okrasnem vrtu redno kosimo trato, pri višjih temperaturah višje, da nam je sonce ne požge. Košnja naj bo tedensko opravilo. Na ogolela mesta dosejemo regeneracijsko mešanico travnih semen, nato dosejana mesta redno zalivamo. Junija trato še pognojimo z dušikom. V suši in veliki vročini se temu izognemo, redno jo zalivamo z nočnim pršenjem. Junija obrezujemo živo mejo; pri oblikovanih počakamo na konec meseca, ko se rast poganjkov ustavi.

Obrezujemo tudi odcvetele grmovnice, rododendronom in azalejam odstranjujemo semenske nastavke, da bodo prihodnje leto bujneje cveteli. Odcvetelim vrtnicam poganjke skrajšamo do prvega petdelnega lista, po prvem cvetenju jih dognojimo z mineralnim gnojilom. Junija sejemo trajnice in dvoletnice, kot so marjetice, spominčice, pajčolanka, ki bodo cvetele naslednje leto. Visokim trajnicam postavimo oporo, sicer pa lahko njihove sadike, vzgojene v lončkih, še vedno sadimo na gredice. Vendar bomo morali uspeh sajenja v veliki meri pripisati sebi – če se nameravamo kmalu po njem odpraviti na dopust in rastline prepustiti same sebi, raje počakajmo na jesen.

Medtem ko za trpežne trajnice velja, da jih je treba zalivati le v najbolj vročih poletnih dneh, moramo na novo nasajene zalivati, dokler se dobro ne vrastejo. Ne zalivamo le po površini, temveč vsakih nekaj dni z večjo količino vode, pri čemer preverimo, da je namočena vsa plast s koreninami. Sezonsko cvetje v koritih zalivamo, ko zemlja v globini ni več vlažna (preverimo s prstom). Pogostost je odvisna od lege, temperatur in vrste posode, morda bo potrebno vsakodnevno ali le tedensko zalivanje. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj, zvečer to počnemo šele, ko se rastline ohladijo. Ne zalivamo po listih.