Junij se začenja z zmernimi temperaturami, celo nekoliko nižjimi, kot smo jih bili vajeni zadnja leta, vendar to maja posajenim vrtninam prija, saj imajo dovolj časa, da se dobro vrastejo, zastavijo razvoj in niso takoj izpostavljene toplotnemu in sušnemu stresu. Vreme nam dopušča dovolj časa, da se pripravimo na setev vrtnin, ki jih bomo pobirali jeseni. Tudi okrasni vrt bo dalj časa svež, prvi razcvet vrtnic bo daljši, le hitro rastočo travo bomo morali redno kositi.

Zelenjavni vrt

Junij je v zelenjavnem vrtu bogat mesec, v katerem nas razveseljuje bujna rast vrtnin, ob rednem pobiranju spomladanske solate, rukvice, graha in okoli kresne noči prvega krompirja pa se nam bodo sprostile gredice, na katerih bodo našle prostor kapusnice za jesensko bero: pozno zelje, cvetača, brokoli ter listnati in brstični ohrovt. Ta mesec je pravšnji za sajenje njihovih sadik, če pohitimo, jih v setveno gredico lahko za poznejše presajanje tudi posejemo.

Sejemo tudi neprezimne radiče in endivijo, če smo sadike navajeni kupiti, pa jih posadimo proti koncu meseca. Za sadike lahko posejemo tudi prezimne sorte pora. Med vrtninami, ki jih lahko sejemo večkrat v sezoni, je junija še čas za fižol, korenček, peteršilj, rdečo peso, pa tudi pozno kolerabo. Ker veljamo Slovenci za solatarski narod in imamo v povprečju raje od grenikavega radiča in endivije »tapravo solato«, bomo na del gredic ali v vrzeli med počasi rastočimi vrtninami posadili poletne sorte solate (dalmatinsko ledenko, unicum, great lakes, romansko solato, katalonsko solato ter gentilino). Lahko jih tudi posejemo, najbolje v senco višjih vrtnin in v vrstice, da jih bomo laže okopavali. Postopek, s katerim solati in drugim vrtninam zagotovimo hitro rast, je prav okopavanje, ki zaleže veliko bolj kot dognojevanje. V rahlih tleh, kjer skrbimo za organsko maso, nam solatnic med rastno dobo namreč ni treba nikoli dognojevati. Da bo prst rahla, rastline pa enakomerno preskrbljene z vodo, tla okoli njih raje zastiramo.

Dognojujemo pa v času bujne rasti zgodaj posajene kapusnice, najraje s koprivno in gabezovo prevrelko, pozne sorte kapusnic pa ob junijskem sajenju pognojimo s kompostom.

Junija sadimo sadike toploljubne novozelandske špinače, ker kumarice in bučke sredi poletja rada napade pepelasta plesen, pa že zdaj posejemo nove sadike. Ker imata ti dve vrsti bučnic hiter razvoj, bomo plesnive rastline sredi sezone zamenjali z novimi. Pri paradižniku redno odstranjujemo zalistnike, nove poganjke, ki odženejo v pazduhah listnih pecljev. To delamo vedno v suhem vremenu, poganjke pa najlaže odtrgamo z roko, ko so veliki okrog 5 cm, saj so še krhki.

Pred začetkom poletne vročine nam bodo vrtnine hvaležne za zastiranje tal s pokošeno travo, ki še ne semeni, s slamo, populjenim plevelom, tam, kjer je veliko polžev, pa z listi gozdne praproti ali bezga.

Okrasni vrt

Za mnoge je okrasni vrt, četudi mnoge trajnice še ne cvetijo, najlepši junija, dokler je zelenilo še svežih odtenkov in suša še ne prizadene »podnožja« okrasnih rastlin.

Ker na prehodu pomladi v poletje trava zelo hitro raste, jo moramo kositi tedensko. Brž ko se temperature zraka približajo 28 °C, jo kosimo više kot običajno, na 6 cm, in to višino ohranimo čez vse poletje. Priporočljivo jo je dognojevati z gnojili, ki imajo večjo vsebnost dušika (razen če ne uporabljamo dolgo delujočega membranskega gnojila), in mehansko odstranjevati neželeni plevel. Spomladi posejano trato (smiselno jo je sejati najpozneje do srede maja) moramo redno zalivati z drobnim razpršilcem, ne s curkom, ki bi zemljo zbil. Dokler trava ne vzklije, zalivamo vsak dan, pozneje od dvakrat do trikrat na teden, tako da tla namočimo 10 cm v globino.

Vrtnicam moramo po prvem zamahu cvetenja nameniti pošteno nego. Da bodo prihajajočo vročino in sušo čim bolje prenesle in nas bodo z zdravim videzom in pocvitanjem razveseljevale do pozne jeseni, jih moramo obrezati, okopati, pognojiti, opleti in zaliti. Sicer pa cvetove na vrtnicah odstranjujemo sproti, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odcvetele poganjke odrežemo tik nad prvim petdelnim listom. To počnemo zato, da vrtnico spodbudimo k tvorbi novih poganjkov in ponovnemu cvetenju. Hkrati preprečujemo nastanek sive plesni (botritisa), ki najpogosteje povzroča težave v vlažnih sezonah in pri sortah z bogato polnjenimi cvetovi. Sproti izrezujemo tudi vse obolele dele, ki so jih napadle črna pegavost ali druge plesni.

Konec junija presajamo trajnice, ki so že odcvetele, če jih želimo razdeliti. Če nekaj tednov po cvetenju presadimo bradate perunike, se bodo do prihodnje pomladi dobro ukoreninile, lepo obrastle in ponovno cvetele. Že prej moramo prekopati in pognojiti mesta za novo sajenje. Za presajanje izberemo hladnejše in manj sončne dni, da bo za razdeljene rastline šok po presajanju manjši. Če se nam zdi, da so rastline pregoste ali so po nekaj letih začele slabše cveteti, z vilami ali lopato previdno privzdignemo korenike iz zemlje. Otresemo odvečno prst in jih z rokami, nožem ali lopato razdelimo na manjše dele. Za presajanje uporabimo mlade korenike, stare zavržemo. Liste prirežemo na eno tretjino.

Ker so rastline v posodah v nasprotju s prosto rastočimi popolnoma odvisne od naše oskrbe, jih redno zalivamo in dognojujemo.

Sadovnjak

V začetku junija nas v sadnem delu vrta že razveseljuje pridelek jagod, češenj in najzgodnejšega rdečega ribeza, seveda tam, kjer cvetov ni prizadela pomladanska pozeba. Če imamo velika in bujna drevesa, lahko ob obiranju češenj odrežemo ali skrajšamo veje, kjer plodov ne moremo doseči, ali tiste, ki silijo v krošnjo in jo senčijo. Rez opravimo v suhem vremenu, vendar z njo ne odvzamemo več kot četrtine volumna drevesa.

V običajnih letih je junij tudi mesec ročnega redčenja plodov na jablanah, hruškah in breskvah. Del plodičev se vsako leto otrebi sam, zato na vejah ponavadi redčimo plodove, ki so manj kot za moško pest narazen. In kako ravnati letos tam, kjer nam je pozeba vseeno pustila del pridelka? Po besedah Romana Mavca iz poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici pri jablanah in hruškah plodiče razredčimo v primeru, če sta se iz socvetja razvila več kot dva. To bo namreč pripomoglo k boljši prehranjenosti sadežev in preprečilo črvivost, ki jo pri dotikajočih se plodovih povzroča metuljček zavijač.

Junija poleg tega skrbimo za čist, okopan kolobar pod drevesi, s čimer preprečujemo koreninske bolezni sadnih dreves, izboljšamo njihovo prehranjenost in oskrbljenost z vodo. Pri tem sta najpomembnejši pletje in plitvo okopavanje tal pod krošnjo. Če so pri sadnem drevju mladi poganjki ušivi (uši so pomembne prenašalke rastlinskih bolezni), jih bodisi izrežemo ali napadene vršičke z upogibanjem pomočimo v vedrce z raztopino insekticida, namesto da bi drevo škropili. Izrezovanje do zdravega lesa se obnese tudi pri obvladovanju pepelaste plesni, ki je pogosta predvsem pri jablanah.

Sadno drevje lahko še do srede julija dognojimo z dušičnimi gnojili.