Junij, po slovenski tradiciji rožnik, je za marsikoga v vrtu najlepši mesec. Pa ne samo zaradi vrtnic, ki mu dajejo ime, temveč zaradi zelenja, ki še ohranja pomladno svežino, prvega dozorelega domačega sadja in z dolgimi dnevi povezane vrtnarske vneme. Majsko obilno deževje in hladna prva polovica meseca sta poskrbela za nekoliko poznejše sajenje toplotno občutljivih vrtnin, zorenje jagodičevja, graha in sklepanje solatnih glavic, a  se bodo neljube lastnosti poletij, ki gredo zadnja leta v skrajnosti, morda zato pokazale pozneje.

Okrasni vrt

Za mnoge je okrasni vrt, četudi mnoge trajnice še ne cvetijo, najlepši junija, dokler je zelenilo še svežih odtenkov in suša še ne prizadene »podnožja« okrasnih rastlin.

Ker na prehodu pomladi v poletje trava zelo hitro raste, jo moramo kositi tedensko. Brž ko se temperature zraka približajo 28 °C, jo kosimo više kot običajno, na 6 cm, in to višino ohranimo čez vse poletje. Priporočljivo jo je dognojevati z gnojili, ki imajo večjo vsebnost dušika (razen če ne uporabljamo dolgo delujočega membranskega gnojila), in mehansko odstranjevati neželeni plevel. Spomladi posejano trato (smiselno jo je sejati najpozneje do srede maja) moramo redno zalivati z drobnim razpršilcem, ne s curkom, ki bi zemljo zbil. Dokler trava ne vzklije, zalivamo vsak dan, pozneje od dvakrat do trikrat na teden, tako da tla namočimo 10 cm v globino.

Vrtnicam moramo po prvem zamahu cvetenja nameniti pošteno nego. Da bodo prihajajočo vročino in sušo čim bolje prenesle in nas bodo z zdravim videzom in pocvitanjem razveseljevale do pozne jeseni, jih moramo obrezati, okopati, pognojiti, opleti in zaliti. Sicer pa cvetove na vrtnicah odstranjujemo sproti, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odcvetele poganjke odrežemo tik nad prvim petdelnim listom. To počnemo zato, da vrtnico spodbudimo k tvorbi novih poganjkov in ponovnemu cvetenju. Hkrati preprečujemo nastanek sive plesni (botritisa), ki najpogosteje povzroča težave v vlažnih sezonah in pri sortah z bogato polnjenimi cvetovi. Sproti izrezujemo tudi vse obolele dele, ki so jih napadle črna pegavost ali druge plesni.

Konec junija presajamo trajnice, ki so že odcvetele, če jih želimo razdeliti. Če nekaj tednov po cvetenju presadimo bradate perunike, se bodo do prihodnje pomladi dobro ukoreninile, lepo obrastle in ponovno cvetele. Že prej moramo prekopati in pognojiti mesta za novo sajenje. Za presajanje izberemo hladnejše in manj sončne dni, da bo za razdeljene rastline šok po presajanju manjši. Če se nam zdi, da so rastline pregoste ali so po nekaj letih začele slabše cveteti, z vilami ali lopato previdno privzdignemo korenike iz zemlje. Otresemo odvečno prst in jih z rokami, nožem ali lopato razdelimo na manjše dele. Za presajanje uporabimo mlade korenike, stare zavržemo. Liste prirežemo na eno tretjino.

Ker so rastline v posodah v nasprotju s prosto rastočimi popolnoma odvisne od naše oskrbe, jih redno zalivamo in dognojujemo.

Zelenjavni vrt

Junij je pravi čas za setev endivije in radičev – razen tržaškega solatnika, ki ga sejemo že prej. Bolj zgodnje setve rade uidejo v cvet. Čeprav Slovenci tudi endiviji pravimo solata, je ta sorodstvu bliže radiču. Z njim jo poleg časa setve (do začetka julija, sadike navadno presajamo od konca junija do začetka avgusta) povezujejo tudi značilne grenčine, zaradi katerih imajo nekateri raje solato. Junija je primerna le setev sort solate, ki dobro prenesejo poletno vročino in pozno uhajajo v cvet: to so great lakes, dalmatinska ledenka, unicum, ameriška rjavka, gentilina in romanska solata.

Ta mesec sejemo in sadimo brstični in listnati ohrovt, črno redkev, od konca junija repo za kisanje, belo redkev in podzemno kolerabo. Proti koncu meseca lahko nasadimo tudi sadike zelja – ponavadi to storimo na gredicah, s katerih smo izkopali zgodnji krompir. Še lahko sejemo rdečo peso, pa tudi korenček za poznejši pridelek, kumare in stročji fižol. Najpozneje v začetku junija posadimo tudi por za jesensko pobiranje, medtem ko pridelka iz sadik, ki jih vrtnarji prodajajo konec julija in v začetku avgusta, ne bomo dočakali pred zimo, zato morajo biti takrat sajene sorte prezimne. Pri paradižniku odstranjujemo stranske poganjke, saj rastline s tem nastavijo več plodov.

Tudi v poletni vročini je zelo pomembno okopavanje rastlin, druga možnost, ki prepreči izsuševanje in zbijanje zemlje, delno pa tudi rast plevelov, je zastiranje tal okoli vrtnin s slamo ali pokošenim senom. Če smo se odločili, da bomo za redno namakanje poskrbeli s kapljičnim namakalnim sistemom, je najbolje, da to naredimo takoj ob sajenju ali ko so vzkaljene rastline še majhne. Če zalivamo z zalivalko, nikar ne močimo listov, s čimer povečamo možnost glivičnih bolezni – razen pri solatnicah in kapusnicah, ki jim to prija.

Sadovnjak

V domačem sadnem vrtu bomo ta mesec že pobirali jagodičevje: najprej jagode in ribez. Če bodo jagode v vašem vrtu šele začele zoreti, ne pozabite na suho zastirko na tleh, ki bi omilila gnitje sadežev, prav tako čez gredico razprostrite mrežo proti pticam. Enako naredite tudi pri grmastem jagodičevju.

Junij je čas naravnega redčenja plodov. Precej se jih samih otrebi z vej, k debelejšemu in bolj zdravemu pridelku pa lahko z dodatnim redčenjem prispevamo še mi, sploh tam, kjer imamo opraviti s številnim plodiči. Vendar s tem opravilom letos počakajmo do tretjega tedna junija, saj je zaradi značilnosti letošnjega vremena, ko je raslinam primanjkovalo sončne svetlobe, verjetno, da se bo naravno redčenje obilnejše.

Obiranje češenj je tudi priložnost za zeleno rez drevesa. Del pregoste krošnje odrežemo s pridelkom vred, da ga bomo na tleh laže obrali. Pri breskvah že hkrati z redčenjem plodov opravimo zeleno rez prebujnih poganjkov, del pa jih lahko odstranimo še julija.

Če ne bo dežja, pregledujemo letos posajena sadna drevesa in grme jagodičja, in jih ob zalijmo, saj imajo še plitve korenine. Vso rastno sezono tudi plitvo okopavamo kolobar pod krošnjo, pulimo plevel, in izsuševanje zmanjšujemo z zastirko.