Z dežjem radodarna pomlad je poskrbela, da nam vrtov doslej ni bilo treba pretirano zalivati in da kažejo svežo podobo. Čeprav so z vlago povezane glivične bolezni, ki prizadenejo tudi vrtnice, je videti, da je bilo vreme pri njih naklonjeno dolgemu cvetenju. Ker pa je ena najbolj invazivnih glivičnih nadlog na gredah, krompirjeva plesen (imenovana tudi paradižnikova), marsikje že pokazala svojo žalostno podobo, naj ne bo odveč opozorilo: nikoli, ampak res nikoli ne okopavamo krompirja, ne pobiramo koloradskih hroščev z mokre cime in ne zatrgujemo zalistnikov pri vlažnem paradižniku. Še tri tedne in po kresni noči se bo dan začel krajšati – to pomeni, da bomo začeli na izpraznjene gredice sejati ljubiteljice kratkega dne, kot sta npr. endivija in kapusnice.  

Zelenjavni vrt

Junij je v zelenjavnem vrtu bogat mesec, v katerem nas razveseljuje bujna rast vrtnin, ob rednem pobiranju spomladanske solate, rukvice, graha, pa tudi česna (!) in okoli kresne noči prvega krompirja pa se nam bodo sprostile gredice, na katerih bodo našle prostor kapusnice za jesensko bero: pozno zelje, cvetača, brokoli ter listnati in brstični ohrovt.

Ta mesec je pravšnji za sajenje njihovih sadik, če pohitimo, jih v setveno gredico lahko za poznejše presajanje tudi posejemo. Sejemo tudi neprezimne radiče in endivijo, če smo sadike navajeni kupiti, pa jih posadimo proti koncu meseca. Za sadike lahko posejemo tudi prezimne sorte pora. Med vrtninami, ki jih lahko sejemo večkrat v sezoni, je junija še čas za fižol, korenček, peteršilj, rdečo peso, pa tudi pozno kolerabo. Ker veljamo Slovenci za solatarski narod in imamo v povprečju raje od grenikavega radiča in endivije »tapravo solato«, bomo na del gredic ali v vrzeli med počasi rastočimi vrtninami posadili poletne sorte solate (dalmatinsko ledenko, unicum, great lakes, romansko solato, katalonsko solato ter gentilino). Lahko jih tudi posejemo, najbolje v senco višjih vrtnin in v vrstice, da jih bomo laže okopavali.

Postopek, s katerim solati in drugim vrtninam zagotovimo hitro rast, je prav okopavanje, ki zaleže veliko bolj kot dognojevanje. V rahlih tleh, kjer skrbimo za organsko maso, nam solatnic med rastno dobo namreč ni treba nikoli dognojevati. Da bo prst rahla, rastline pa enakomerno preskrbljene z vodo, tla okoli njih raje zastiramo.
Dognojujemo pa v času bujne rasti zgodaj posajene kapusnice, najraje s koprivno in gabezovo prevrelko, pozne sorte kapusnic pa ob junijskem sajenju pognojimo s kompostom.

Junija sadimo sadike toploljubne novozelandske špinače, ker kumarice in bučke sredi poletja rada napade pepelasta plesen, pa že zdaj posejemo nove sadike. Ker imata ti dve vrsti bučnic hiter razvoj, bomo plesnive rastline sredi sezone zamenjali z novimi. Pri paradižniku redno odstranjujemo zalistnike, nove poganjke, ki odženejo v pazduhah listnih pecljev. To delamo vedno v suhem vremenu, poganjke pa najlaže odtrgamo z roko, ko so veliki okrog 5 cm, saj so še krhki.
Pred začetkom poletne vročine nam bodo vrtnine hvaležne za zastiranje tal s pokošeno travo, ki še ne semeni, s slamo, populjenim plevelom, tam, kjer je veliko polžev, pa z listi gozdne praproti ali bezga.

Sadovnjak

Junijsko opravilo, ki najbolj vpliva na kakovost in videz pridelka sadnega drevja, je ročno redčenje plodov. Opravimo ga, ko plodovi dosežejo debelino oreha. Do takrat se drevo že samo otrebi, tj. odvrže del plodičev. V soplodju puščamo praviloma en sam plod, izjemoma dva, če je rodni nastavek na drevesu majhen. Poleg tega, da redčenje pripomore k debelejšim, slajšim, bolj aromatičnim in lepše obarvanim sadežem, lahko, če je opravljeno pravočasno, omili izmenično rodnost drevesa. Pri jablanah denimo bodo razredčeni plodovi tudi manj črvivi, saj samička jabolčnega zavijača najraje naredi luknjico v plod in izleže jajčeca tja, kjer se dotikata dve jabolki.

S pletjem in okopavanjem redno vzdržujemo čista tla pod drevesi, s čimer preprečujemo bolezni in jim zagotovimo več vode in hranil. Junija lahko drevesa, predvsem mlada, še dognojimo z dušičnimi gnoji. Pri mladih drevesih upogibamo in privezujemo poganjke, pri drugih pa odstranjujemo navpično rastoče in v krošnjo segajoče. V času obiranja češenj lahko velika drevesa, ki znotraj krošnje zaradi pomanjkanja svetlobe golijo, pomladimo, vendar obseg zmanjšamo največ za četrtino. Veje najprej porežemo in jih šele na tleh oberemo. Ob večji suši (naj nas se zavede trenutna namočenost, vreme se lahko hitro preobrne) drevesa tedensko obilno zalivamo, pomagamo predvsem mladim. Zalivamo vsakih pet do sedem dni, in sicer porabimo nekaj deset litrov vode na drevo. Podobno ravnamo tudi z okrasnim drevjem in grmovnicami.

Čas najbolj intenzivne rasti ponavadi ustreza tudi škodljivcem. Kolonije listnih uši na spodnji strani listo lahko uničimo s pomakanjem napadenih poganjkov v raztopino insekticida, z njim nam ni treba škropiti.

Okrasni vrt

V okrasnem vrtu redno kosimo trato, pri višjih temperaturah višje, da nam je sonce ne požge. Košnja naj bo tedensko opravilo. Na ogolela mesta dosejemo regeneracijsko mešanico travnih semen, nato dosejana mesta redno zalivamo. Junija trato še pognojimo z dušikom. V suši in veliki vročini se temu izognemo, redno jo zalivamo z nočnim pršenjem. Junija obrezujemo živo mejo; pri oblikovanih počakamo na konec meseca, ko se rast poganjkov ustavi.

Obrezujemo tudi odcvetele grmovnice, rododendronom in azalejam odstranjujemo semenske nastavke, da bodo prihodnje leto bujneje cveteli. Odcvetelim vrtnicam poganjke skrajšamo do prvega petdelnega lista, po prvem cvetenju jih dognojimo z mineralnim gnojilom. Junija sejemo trajnice in dvoletnice, kot so marjetice, spominčice, pajčolanka, ki bodo cvetele naslednje leto. Visokim trajnicam postavimo oporo, sicer pa lahko njihove sadike, vzgojene v lončkih, še vedno sadimo na gredice. Vendar bomo morali uspeh sajenja v veliki meri pripisati sebi – če se nameravamo kmalu po njem odpraviti na dopust in rastline prepustiti same sebi, raje počakajmo na jesen.

Medtem ko za trpežne trajnice velja, da jih je treba zalivati le v najbolj vročih poletnih dneh, moramo na novo nasajene zalivati, dokler se dobro ne vrastejo. Ne zalivamo le po površini, temveč vsakih nekaj dni z večjo količino vode, pri čemer preverimo, da je namočena vsa plast s koreninami. Sezonsko cvetje v koritih zalivamo, ko zemlja v globini ni več vlažna (preverimo s prstom). Pogostost je odvisna od lege, temperatur in  vrste posode, morda bo potrebno vsakodnevno ali le tedensko zalivanje. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj, zvečer to počnemo šele, ko se rastline ohladijo. Ne zalivamo po listih.