Maja se vrtičkarji veselimo, čeprav imamo v tem času v njem veliko dela. Zelenjavne gredice bodo ta in prihodnji mesec privlačne zaradi sveže in bujne rasti, pobirali bomo prve pridelke pomladnih setev, kot so redkvice, rukvica in berivka, in se osvežili s prvimi jagodami in češnjami. In seveda, po ledenih možeh, ko mine nevarnost zadnjih pozeb, bo končno čas za sajenje paradižnika in drugih plodovk na prosto, enako velja za toploljubne cvetice, ki jih sadimo v balkonska korita.

Zelenjavni vrt

A čeprav plodovkam maja posvečamo veliko pozornosti – predvsem zaradi prehitevanja s sajenjem, ki je bolezen mnogih vrtičkarjev – še zdaleč ne predstavljajo edinega dela na zelenjavnih gredicah. V začetku meseca (in potem v presledkih čez vse poletje) sejemo nizki fižol in lečo, čez kakšen teden še visoke sorte fižola. Še vedno sejemo tudi peteršilj in korenček, rdečo peso, sladko koruzo, radič za rezanje, blitvo in solato. Priljubljeno ljubljansko ledenko denimo sejemo do srede meseca, pozneje je čas za poletne krhkolistne sorte dalmatinsko ledenko, unicum in great lakes. Za poletje se dobro obnesejo tudi romanska solata, ki je bolj štrucaste oblike, katalonska solata, primerna za obiranje listov od zunaj proti sredini, in gentilina. Na prosto sejemo pozno zelje, brstični ohrovt, ohrovt, cvetačo ter brokoli za sadike, ki jih želimo presaditi junija.

Na vrtovih je pogosto ščitenje posevkov ali sadik z vrtno kopreno, a to pri solatnicah in kapusnicah zaradi mraza ni več nujno, je pa smiselno zaradi senčenja in zaščite ravno vzklilih setev pred močnimi padavinami. Zelo pomembno pa je, da gredice, prekrite s tuneli, pa trudi plastenjake čez dan redno zračimo. Tudi če gre za kopreno, je v njih zračna vlaga povečana, kar spodbuja razvoj glivičnih bolezni.

Uveljavila se je tudi zaščita gredic s čebulo in porom pred sorodnima muhama, čebulno muho in porovo zavrtalko, od zgodnje pomladi naprej z vrtnarsko kopreno ali protiinsektno mrežo, razpetima čez loke. Por lahko odkrijete sredi maja, saj bo muha spet zalegala jajčeca šele od konca avgusta do oktobra; medtem ko je napad čebulne muhe najizrazitejši sredi aprila, ponovno pa konec maja.

Pomembno majsko opravilo je tudi okopavanje vrtnin in krompirja, saj rastline preskrbi z zrakom in hranili. Prav pri rahljanju zemlje na gredicah, ki so v bližini lanskih krompirišč, boste najprej opazili koloradske hrošče, ki so prezimili v tleh - do naselitve hroščev na krompirjeve liste in odleganja jajčec na spodnjo stran ne bo minilo dolgo. Proti koloradskim hroščem se najbolj obnese pobiranje odraslih živali, ličink in uničevanje jajčec.

In zdaj k plodovkam: tako paradižnik, paprika in jajčevec, ki so razhudnikovke, torej sorodnice krompirja, kot bučnice (buče, bučke, kumare, melone in lubenice) so toploljubne vrtnine. Za dobro rast in nastavljanje plodov potrebujejo visoke temperature in so velike porabnice organskih snovi v tleh. Pred prvim majem na prosto ne sadimo nobenih plodovk. Maja smejo prve na plano odpornejše sorte paradiž­nika, sledijo jim paprike, bučke in kumare, medtem ko jajčevci, lubenice in melone potrebujejo še višje temperature, zato počakamo, da se poslovijo ledeni možje. Če je prehladno, namreč doživijo stres, zakrknejo in nikamor ne zrastejo. Zanje naj bi imela tla konstantno temperaturo 15 ˚C, za paradižnik pa najmanj 10 ˚C, pri čemer naj se nočne temperature zraka ne bi spustile pod 5 ˚C.

Po ledenih možeh lahko na prosto presadimo tudi sadike novozelandske špinače.

Okrasni vrt

Maja lahko še vedno poskrbimo za lepo travno rušo: pregrabimo jo, prezračimo, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo s primerno travno mešanico. Prva polovica meseca je zelo primerna, če želimo zasnovati trato povsem na novo, poznejše setve so bolj tvegane zaradi prehitrega izsuševanja tal. Za setev morajo biti tla dobro poravnana in imeti drobno grudičasto strukturo z veliko humusa. Priprava podlage je priporočljiva vsaj 14 dni pred setvijo, da se poleže. S travo posejana površina mora imeti ves čas dovolj vlage. Če ni dežja, površino zalivamo tako, da jo obilno namočimo vsaj do globine 10 centimetrov. 

Maja lahko še vedno sadimo trajnice, najbolje tiste v lončkih oziroma s koreninsko grudo, pri katerih ni nevarnosti izsušitve. Sadimo tudi okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje, kot so dalije, lilije, kane, gladiole ... Podobno kot so ledeni možje pomembni pri sajenju plodovk, se jih tradicionalno držimo tudi pri zasajanju balkonskih korit, saj večino kombinacij predstavljajo na pozebo občutljive cvetice.

Seveda ne smemo zanemariti okrasnih rastlin, ki so svoj »pomladni ples« za letos že odplesale. Tulipanom (velja tudi za druge čebulnice) potrgamo odcvetele cvetove, da rastlinam ne bodo jemali hrane in da se bodo čebulice čim bolj okrepile za prihodnjo sezono. Zato tudi listov ne režemo, dokler se ti povsem ne posušijo.

Če nismo še obrezali spomladi cvetočih grmovnic, storimo to čim prej. Sproti tudi odstranjujmo odcvetele cvetove rododendronov, azalej in vrtnic.

Sadovnjak

Potem ko je sadno drevje odcvetelo, je pomembno, da poskrbimo za varstvo pred boleznimi in škodljivci. Najpogostejša bolezen v tem času pri jablanah in hruškah je pojav škrlupa, ki lahko uniči pridelek, pri jablanah tudi pepelaste plesni. Za obe glivični bolezni so na voljo škropiva, dopustna tudi v ekološkem sadjarstvu. Pri češnjah je v času, ko se začenjajo plodovi barvati, priporočljivo na drevesa obesiti rumene lepljive plošče za lovljenje češnjevih muh, ki z zaleganjem jajčec v zoreče plodove povzročajo črvivost. V krošnjo večjega drevesa obesimo okrog 10 enakomerno razporejenih plošč. Uporabljamo jih samo za češnje, ki zorijo srednje pozno in pozno, saj najzgodnejše sorte skoraj nikoli niso črvive.

Če smo sadno drevje in grmičevje sadili to pomlad, koreninski sistem še ni dobro vraščen v okoliško zemljo, zato moramo rastline ob pomanjkanju padavin redno zalivati. Sadiki drevesa namenimo tedensko nekaj deset litrov vode; najbolje je zalivati enkrat tedensko, pa takrat temeljito.

Maja lahko v minulih letih posajena drevesa dognojujemo z dušikovimi gnojili, ki jih potresemo pod obodom krošnje. Kolobar pod krošnjo je priporočljivo redno plitko okopavati in ga pokriti z zastirko, ki preprečuje izsuševanje tal, kar je še posebej pomembno pri mladih sadikah. Če tal pod drevesi ne obdelujemo, moramo travo vsaj redno kositi.