Prvi marčni dnevi nas, podobno kot konec februarja, varljivo razvajajo z visokimi temperaturami, vendar se na vrtu s pomladanskimi opravili in setvami ne smemo zaleteti. Na zelenjavnih gredicah lahko zdaj posejemo grah in bob, pohitimo s sajenjem spomladanskih sort česna, za druga opravila pa je zgodaj, saj nam napovedi kmalu obljubljajo  temperature po lediščem, zaradi česar bi setve na prostem zastale. Skrajni čas je, da porežemo trto in kivi, za sadno drevje pa je priporočljivo spremljati  vremensko napoved, saj zgodaj obrezana drevesa hitreje odženejo in zacvetijo – to pa ni dobrodošllo zaradi možnosti ohladitve. 

Zelenjavni vrt

Sajenje in setve v premrzlo zemljo so pogosta vrtičkarska napaka. Eno redkih izjem predstavljajo spomladanske sorte česna, ki jih sadimo na prosto takoj, ko tla to dopuščajo, torej niso več zamrznjena in niso mokra – prst na gredicah se ne sme sprijemati na orodje. Če česna nismo posadili jeseni, s spomladanskimi sortami čim bolj pohitimo, saj bo v času kratkega dne razvil močan koreninski sistem, ki je pogoj za dober pridelek. Daljšanje dneva namreč spodbudi rast nadzemnega dela oz. listov. Podobno velja za čebulo, najsi jo marca posadimo kot čebulček ali kot sadike. Tako česen kot čebula sodita na nepognojena tla, sadimo ju na četrto ali tretjo poljino.

Ko so tla kopna, marca pohitimo s setvijo graha in boba, saj sta obe stročnici ljubiteljici hladu. Sledili jima bosta redkvica in špinača, katerih seme in vzkaljene rastline niso občutljive na mraz, medtem ko solatnice (zimske sorte solate, kot sta domači sorti sta posavka in vegorka,  motovilec, rukolo) sejemo šele takrat, ko temperatura tal doseže najmanj 5 stopinj Celzija. Temperaturo tal (ne zraka) na vašem območju preverite v agrometeoroloških podatkih našega setvenega koledarja ali na spletnih straneh ARSO . Za kalitev semena je pomembna konstantna temperatura tal. Za vse vrtnine, razen za motovilec, velja, da zgodaj spomladi bolje kali čim bolj sveže seme. 

Marca že sadimo zgodnje kapusnice, okopljemo tudi prezimne sorte solate, posejane jeseni,  ali posadimo njihove sadike.

Kaj pa krompir? S sajenjem počakajmo v povprečju še en mesec, dokler ne bo konstantna temperatura tal od 9 do 10 stopinj Celzija, bo pa počasi čas, da ga pripravimo za  nakaljevanje, saj bomo tako zagotovili, da bo na gredah hitreje odgnal. V vrtnih centrih in kmetijskih zadrugah je od konca februarja izbira semenskega krompirja velika , najbolje pa je, da ga kupimo tri, največ štiri tedne pred sajenjem, kolikor bomo potrebovali za nakaljevanje.

Če nameravamo sami v zavarovanem prostoru  vzgijiti sadike, v začetku marca sejemo paprike, čilije in jajčevce, pa tudi zeleno, zelje, cvetačo, brokoli in nadzemno kolerabico, paradižnik za sadike pa posejemo sredi marca.

PREBERITE ŠE: SADILNE POSODICE ZA VZGOJO SADIK LAHKO IZDELAMO SAMI

Okrasni vrt

Rast trave na vrtni zelenici najprej spodbudimo s pomladanskim grabljenjem. Z nje odstranimo vse suho listje in posušene ostanke trave, s čimer jo tudi prezračimo. Če trate jeseni nismo gnojili, jo pognojimo čim prej v marcu, in sicer z gnojili z večjo vsebnostjo dušika.

Zdaj je čas, da z okrasnih gredic odstranimo višje odmrle ostanke trajnic in trav. Porežemo jih 10 cm nad tlemi. S pletjem odstranimo tudi trdovratni plevel, ki je preživel zimo. Od trajnic že lahko razsadimo odcvetele telohe, takoj ko vidimo, da so začele odganjati, pa tudi hoste.

Porežemo veje vrb in drenov, ki smo jih pustili za barvit zimski okras vrta. Obrezujemo srobote, poleti cvetoče grmovnice in vrtnice. Za slednje je skrajni čas sredi meseca, ko cveto forzicije.

Marec je idealen mesec za sajenje zimzelenih grmovnic in iglavcev, pa tudi drugega okrasnega drevja in žive meje. Obstoječe okrasne grmovnice tudi pognojimo.

Na toplem nakaljujemo gomolje toploljubnih cvetic, kot so begonije, kane in dalije, ter za sadike posejemo enoletne in dvoletne cvetice.

Sadovnjak

Če nameravate posaditi sadna drevesa in grmičevje, je čas za to čim prej, takoj ko se zemlja dovolj osuši, da se pri kopanju jam ne lepi na orodje. Tako bodo rastline imele možnost, da se do poletja dobro ukoreninijo in da v toplejših mesecih ne bodo izpostavljene suši. Pri sadikah sadnih dreves je najbolje takoj opraviti prvo, gojitveno rez. Če posadimo sadiko v obliki šibe, jo prikrajšamo dvajset centimetrov nad višino, kjer bi želeli, da požene stranske poganjke, ki se bodo razvili v ogrodne veje. Z njimi se bo obrasla že v prvi rastni sezoni. Če pa izberemo že obraslo sadiko, takšno, ki stranske poganjke že ima, morajo biti ti razporejeni v lepo "krošnjo" na višini, kakršno si v vrtu želimo.

Marca je tudi čas za obrezovanje sadnega drevja in grmastega jagodičevja. Od slednjega najprej režemo ribeze, kosmulje in maline, od dreves pa koščičarje. Zapomnimo si, da zgodnejša rez povzroči bujnejše obraščanje in bolj zgodnje cvetenje (možnost pozebe!).

Če so drevesa že oblikovana, z rezjo odstranimo vse močne, pokončne in v notranjost krošnje usmerjene poganjke, povešene in izrojene veje ter morda preštevilne poganjke z rodnimi brsti. Hkrati enoletne poganjke s privezovanjem tudi upogibamo v vodoravno smer. Režemo takrat, ko je napovedano še vsaj tri dni suhega vremena.

Marca je tudi čas, da kolobar pod sadnimi drevesi plitvo okopljemo in pognojimo z organskimi gnojili, če tega nismo naredili že jeseni.