Čeprav je marec vremensko zelo nepredvidljiv mesec, bodo ljubiteljski vrtnarji z nekaterimi sezonskimi deli precej zaposleni. Največ bodo imeli opraviti s sadnim drevjem: čas je ugoden za sajenje, obrezovanje bo kmalu v polnem teku, treba bo poskrbeti za preventivna škropljenja … Priporočljivo se je tudi razgledati po ponudbi semenskega krompirja, pohiteti s sajenjem česna in graha, v okrasnem vrtu pa obrezati vsaj vrtnice in lanskoletne ostanke okrasnih trajnic.

Sadovnjak

Strokovnjaki priporočajo, da ljubiteljski sadjarji obrezujejo sadno drevje v času debeljenja brstov, da bodo laže ocenili, kateri poganjki bodo letos rodili. Nikoli naj ne začnejo obrezovati pred začetkom ali celo sredino marca. Zgodnejša rez namreč povzroči bujnejše obraščanje in zgodnje cvetenje in s tem večjo možnost pozebe. Od jagodičevja najprej režemo ribeze, kosmulje in maline, od dreves pa koščičarje. Za ohranjanje vitalnosti grmov jagodičja je najpomembnejše odstranjevanje starih, zaradi mehanskih, bolezenskih razlogov in škodljivcev poškodovanih, polegajočih se vej in odvečnih mladih poganjkov, pri čemer vzdržujemo zračnost grmov.

Režemo, ko je še vsaj tri dni napovedano suho vreme. Splošni nasvet je, da lahko porežemo največ do tretjine krošnje sadnega drevesa, raje manj. Če ima drevo nešteto navpičnih poganjkov, ki so zrastli lani, je verjetno, da smo ga že v preteklosti preveč obrezali. Odstranjujemo pokončne, nenavadno debele lanske poganjke in tiste, ki so usmerjeni v notranjost krošnje, saj jo bodo senčili, jemali sonce plodovom in pripomogli k temu, da se bo v njej zadrževala vlaga. Vedno jih izrežemo v celoti. Posebnost breskve, ki jo možno obrežemo, je puščanje čepov (pribl. 5 cm dolgih štrcljev) v spodnjem delu drevesa.

Posebej previdni moramo biti pri rezi na bolezni občutljive marelice, pri kateri moramo rezne rane obvezno razkuževati.

Sadike sadnih dreves in jagodičevja sadimo čim bolj zgodaj po koncu zime, da bodo imela do poletja, ko jih lahko prizadene suša, dalj časa, da se ukoreninijo v tla. Za izkop jame in sajenje pa ni primeren čas, ko je zemlja zelo razmočena in blatna. Takoj po spomladanskem sajenju opravimo gojitveno rez sadnih dreves, s katero jih bomo oblikovali v prvih treh do štirih letih po sajenju.

Marca je tudi čas, da kolobar pod sadnimi drevesi plitvo okopljemo in pognojimo z organskimi gnojili, če tega nismo naredili že jeseni.

Zelenjavni vrt

Pri pripravi gredic, ki smo jih s hlevskim gnojem pognojili jeseni, zadostuje prekopavanje, s katerim jo razrahljamo, prezračimo in razbijemo strukturo prsti. Dovolj je, če to naredimo nekaj dni pred setvijo, da se bo nekoliko posedla. Če gnojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, to opravimo hkrati, medtem ko sodijo dušična gnojila v čas intenzivne rasti rastlin.

Takoj ko se zemlja dovolj osuši, posadimo spomladanski česen. Že v začetku meseca sejemo bob, grah, črni koren, ko temperatura zemlje ne pade pod 5 stopinj, zgodnje sorte solate (hkrati lahko na prosto sadimo utrjene solatne sadike). Podobne razmere kot solata potrebujejo rukola, motovilec, kmalu nato pride na vrsto špinača.

Med prvimi sadikami, ki jih bomo posadili na prosto, naj bodo gomoljna zelena, cvetača, nadzemna kolerabica in ohrovt, konec marca posadimo sadike čebule s koreninsko grudo. Če nameravamo pridelati čebulo iz čebulčka, tega sadimo takoj, ko zemlja ni premokra, enako spomladanski česen. Zdaj ko je dan še krajši, namreč uspešno tvorita koreninski sistem.

Pri vzgoji domačih sadik v zaprtem prostoru, predvsem plodovk, upoštevamo čas, ki je potreben od semena do godne sadike. Izkušnje zadnjih let z majskim vremenom nam pravijo, da se ne splača hiteti, da nam sadike ne bi prerasle. Če še nismo izbrali semenskega krompirja, pohitimo, dokler je izbira sort dobra, za nakaljevanje pred sajenjem imamo marca še dovolj časa.

Okrasni vrt

Marca je čas, da porežemo trajnice (tudi okrasne trave), katerih rast smo jeseni pustili. Do srede meseca porežemo vrtnice, saj so nam pozneje njihovi brsti že v napoto in bi se ob tem opravilu zaradi krhkosti zlahka odlomili. Za orientacijo: to naredimo najpozneje v času, ko cvetijo forzicije. Vsa odmrla stebla odrežemo čim bliže tal. Odrežemo tudi vse poškodovane, zlomljene, obolele, tanke in šibke poganjke. Režemo pol centimetra nad brstom pod kotom 45 stopinj, mesto rezi naj bo nad brstom, usmerjenim navzven, da omogočimo lepšo razrast vrtnice.

Zgodaj spomladi, marec bo pravšnji, obrezujemo olesenele okrasne rastline, ki cvetijo na letošnjih poganjkih – večina jih cveti poleti. Med njimi so listopadne grmovnice listopadni češmini, davidove budleje, dreni z obarvanim lubjem, medvejke, panešplice in hortenzije. Rez spomladi cvetočih grmovnic pa opravimo šele po cvetenju.

Z intenzivnimi deli na trati ta mesec še počakamo, vseeno pa si oglejmo, kako je preživela zimo. Priporočljivo pa jo je natančno pograbiti in odstraniti morebitne gnijoče ostankih rastlin, da zmanjšamo možnosti okužbe. Nekatere glivične bolezni namreč napadejo tudi trato, zlasti če je bila čez zimo zametana s stlačeno snežno odejo. Pravo zračenje trate z vilami ali vertikulatorjem, grabljenje mahu pa bo prišlo na vrsto šele po prvi košnji, takrat ko se bo lahko trava hitro razrastla na prazne zaplate.

Marca je tudi čas za setev enoletnic in enoletnih zelišč na toplem ali nakaljevanje dalij in kan.

Pa še nasvet za oskrbo pomladanskih čebulnic po cvetenju: ko bodo narcise odcvetele, listja nikar ne režimo, pustimo, da se do konca posuši, da se bodo čebulice okrepile za prihodnja leta (velja za vse cvetoče čebulnice).