Malo je vrtičkarjev, ki jih marca ne bi že precej srbeli prsti. Mesec se je začel z mrazom, a ker topli del februarja trajnih rastlin ni preveč prebudil iz zimskega počitka, jim ni škodil. Če izvzamemo najzgodnejše setve in okopavanje jeseni posejanih vrtnin, bodo zelenjavne gredice še malce počivale, več dela bomo imeli v sadovnjaku, kjer nas čakata sajenje in obrezovanje drevja, medtem ko bomo v okrasnem delu porezali vrtnice in najbolj zgodaj cvetoče grmovnice. Čas je tudi, da pregledamo seme in se pripravimo na setve sadik na toplem. Pregled opravil začenjamo v sadovnjaku, kjer bo najprej živahno.

Sadovnjak

Tu se ne bomo najprej zagnali v obrezovanje dreves, počakali bomo do srede marca, ko se bodo brsti začeli napenjati in bomo laže presodili, koliko poganjkov odstraniti. Bomo pa pohiteli s sajenjem sadnega drevja in jagodičevja, da se bo do poletja, ko ga lahko prizadene suša, čim bolje ukoreninilo. Začnemo kar takoj, ko zemlja ni več razmočena. Če kupimo sadike na golih koreninah, ne smejo biti olistane, saj je precej nevarnosti, da bi se izsušile. Pred izbiro sadik se pozanimajmo o lastnostih sort in podlag. Od tega, na kakšni podlagi raste drevo, je odvisna njegova velikost v odraslosti. Deklaracijo sadike s podatki shranimo.

Za sadno drevo je primerna globina sadilne jame pol metra, premer naj bo nekoliko večji. Za eno sadiko potrebujemo vedro uležanega komposta ali hlevskega gnoja, kilogram do dva mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K), količek, plastično vezivo in mrežo proti voluharju, če nam dela v vrtu zgago. Tako hlevski gnoj kot mineralno gnojilo se ob zasipavanju sadik ne smeta nikoli dotikati korenin. Pri sadnih drevesih mora ostati cepljeno mesto nad površino zemlje, sadik ne posadimo globlje, kot so rasle v drevesnici. Seveda sadike temeljito zalijemo.

Takoj po spomladanskem sajenju opravimo gojitveno rez sadnih dreves, s katero jih bomo oblikovali v prvih treh do štirih letih po sajenju. Če smo kupili šibo, ji odrežemo vrh dva decimetra nad mestom, kjer bi radi najnižje veje, odrežemo tudi morebitne šibke lanske vejice. Če smo kupili sadiko z lepimi lani izraščenimi poganjki, ji bomo le prikrajšali vrh.

Sadimo tudi grmasto jagodičevje. Za ameriške borovnice potrebujemo kisel substrat, ki bo nadomestil vso prst v zelo veliki sadilni jami, saj dobro uspevajo le na kislih tleh. 

Čimprej marca, prej kot za obrezovanje sadnega drevja, je čas za rez rozgastega jagodičevja, npr. malin in robid, ki bodo kmalu začele odganjati, in čiščenje jagod. Jagodam zrahljamo zemljo in jih pognojimo s kompostom.

Marca je tudi čas, da kolobar pod sadnimi drevesi plitvo okopljemo in pognojimo z organskimi gnojili, če tega nismo naredili že jeseni. V času pomladnega brstenja opravimo škropljenje s sredstvi za preventivno varstvo pred nekaterimi glivičnimi obolenji.

Od sadnih vrst najprej obrežemo trto in aktinidijo. To lahko počnemo od februarja naprej, če kasnimo, ne bo marca nič narobe. Bosta pa kivi in trta iz reznih mest obilneje solzila kot bi v obdobju mirovanja. Sadna drevesa na vrtu obrezujemo šele takrat, ko začnejo brsteti, vedno pa izberemo čas, ki mu sledijo vsaj trije do štirje dnevi suhega vremena. Od srede marca najprej režemo koščičarje (češnje, marelice, slive in breskve), šele proti koncu meseca pečkarje (jablane in hruške). Izrezujemo predvsem bujne navpične poganjke, poškodovane in tiste, ki silijo v notranjost krošnje. Enoletnih poganjkov nikoli ne prikrajšujemo, vedno jih izrežemo v celoti. Čas rezi je primeren tudi za upogibanje mladih poganjkov v vodoravno lego, da se bodo obrasli z rodnimi brsti za prihodnje leto.

Okrasni vrt

Rast trave na vrtni zelenici najprej spodbudimo s pomladanskim grabljenjem. Z nje odstranimo vse suho listje in posušene ostanke trave, s čimer jo tudi prezračimo. Če trate jeseni nismo gnojili, jo pognojimo čim prej marca, in sicer z gnojili z večjo vsebnostjo dušika.

Zdaj je skrajni čas, da z okrasnih gredic odstranimo višje odmrle ostanke trajnic in okrasnih trav. Porežemo jih 10 cm nad tlemi. S pletjem odstranimo trdovratni plevel, ki je preživel zimo. Od trajnic že lahko razsadimo odcvetele telohe, takoj ko vidimo, da so začele odganjati, pa tudi hoste.

Porežemo veje vrb in drenov, ki smo jih pustili za barvit zimski okras vrta. Obrezujemo srobote, poleti cvetoče grmovnice in seveda vrtnice. Za slednje je skrajni čas sredi meseca, ko cveto forzicije.

Marec je idealen mesec za sajenje zimzelenih grmovnic in iglavcev, pa tudi drugega okrasnega drevja in žive meje. Obstoječe okrasne grmovnice tudi pognojimo.

Na toplem nakaljujemo gomolje toploljubnih cvetic, kot so begonije, kane in dalije, ter za sadike posejemo enoletne in dvoletne cvetice.

Zelenjavni vrt

Če nameravamo sami vzgojiti sadike vrtnin, v začetku marca v zavarovanem prostoru sejemo paprike, čilije in jajčevce, pa tudi zeleno, zelje, cvetačo, brokoli in nadzemno kolerabico, por, gomoljno zeleno, peteršilj in blitvo, paradižnik za sadike pa posejemo sredi marca.

Pri vzgoji domačih sadik, predvsem plodovk, upoštevamo čas, ki je potreben od semena do godne sadike. In upoštevajmo, da paradižnika, paprik, čilija in jajčevcev na prosto ni priporočljivo saditi pred sredino maja. Za vzgojo sadike paprike in jajčevca bomo potrebovali od 70 do 85 dni, paradižnika od 42 do 56 dni, za bučke od 25 do 28 dni in kumare 20 do 22 dni. Za tolikšen čas mora biti seme dobro kaljivo, ne staro.

Pri pripravi gredic, ki smo jih s hlevskim gnojem pognojili jeseni, nam zemlje ni treba preobračati z vilami ali lopato, zadostuje prekopavanje, s katerim jo razrahljamo, prezračimo in razbijemo strukturo prsti. Dovolj je, če to naredimo nekaj dni pred setvijo, da se bo nekoliko posedla. Če gnojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, to opravimo hkrati, medtem ko sodijo dušična gnojila v čas intenzivne rasti rastlin.

Že v začetku marca sejemo bob, grah, črni koren, ko temperatura zemlje ne pade pod 5 stopinj, zgodnje sorte solate (hkrati lahko na prosto sadimo utrjene solatne sadike). Podobne razmere kot solata potrebujejo rukola, motovilec in radič za rezanje, kmalu nato pride na vrsto špinača.

Med prvimi sadikami, ki jih bomo posadili na prosto, naj bodo gomoljna zelena, cvetača, nadzemne kolerabica in ohrovt, konec marca posadimo sadike čebule s koreninsko grudo. Če nameravamo pridelati čebulo iz čebulčka, tega sadimo takoj, ko zemlja ni premokra, enako spomladanski česen.