Čeprav je rastna sezona za večino vrtnin, dreves in okrasnih rastlin pri koncu, imamo novembra precej dela, sploh če nameravamo saditi sadna in okrasna drevesa. Ker je še čas za sajenje česna in spomladanskih okrasnih čebulnic, je dobro spremljati dolgoročnejše napovedi vremena, saj lahko vse našteto delamo le takrat, ko zemlja ni mokra – in zdaj ko so dnevi kratki, traja precej dolgo, da se po padavinah osuši.

Zelenjavni vrt

Če je november suh, ni prepozno za sajenje česna. Hkrati z jesenskimi lahko sadimo tudi pomladanske sorte česna. Vznik zelenih stebelc lahko pričakujemo po kakšnem mesecu dni.

Večina radičev jeseni prenese kar precej nizkih temperatur, najmanj denimo štrucarji ali sladkorni radiči, ki jih pobiramo najprej, tudi do novega leta zdržijo na prostem pisane in rdeče glavnate sorte, do pomladi verona, treviški radič in druge prezimne sorte. Če glavice ali rozete slednjih pred zimo osujemo, bodo ob predpomladnih otoplitvah hitro oživele. Motovilec in zimska solata morata prezimiti tudi brez pokrivanja z agrokopreno. Pokrijemo le zelo pozno sejano zimsko solato, ki pred zimo še ne naredi petih listov, ali pa takšno, ki je že skoraj primerna za pobiranje. Če je pravšnje velikosti, se bo čez zimo neodkrita najbolje ubranila solatne plesni. Gosto sejane solate raje ne razsajamo pred zimo, temveč spomladi. Motovilec pa pokrijemo le v primeru, če želimo, da bi rasel hitreje ali če ga želimo pobirati vso zimo.

Mnogim kapusnicam mraz ustreza in prezimijo, zato s spravilom ne hitimo. Ohrovt in kodrolistni ohrovt sta še boljšega okusa, če listi nekajkrat pomrznejo. Glavnati ohrovt razen v hudih zimah pustimo na prostem do januarja. Čez zimo sproti pobiramo tudi brstični ohrovt. Tudi zelje krajši čas brez težav prenese minus deset stopinj, zato lahko ostane zunaj vsaj do konca novembra. Korenje lahko novembra še pustimo v zemlji, če želimo, da bi na vrtu prezimilo (kar je primerno zlasti za poletne setve), pa ga tik pred zimo rahlo ogrnemo z zemljo in na gredo nasujemo 20-centimetrsko plast listja ali slame. Podobno storimo z nekaj koreni peteršilja, iz katerih bodo zgodaj spomladi pognali mladi listi. Do srede zime na prostem zdrži tudi črna redkev. Pred zimo osujemo prezimni por, da bi ostal dalj časa svež. Novembra pa populimo repo. Če je ne nameravamo kisati, jo shranimo pesku, v vlažnih in hladnih kleteh ali zasipnicah. Nekaj korenov lahko posadimo v lonce jo silimo za mlade in okusne liste.

Sadovnjak

Če nameravate zasnovati domači sadovnjak ali obstoječim drevesom pridružiti še kakšno, je november za to najboljši čas. Ker se vam ne mudi, dokler zemlja ne pomrzne, se velja potruditi s pripravo sadilne jame, zaščito sadik pred škodljivci, predvsem pa izbrati res takšno sorto določene sadne vrste (jablane, hruške, breskve, slive …), ki vam bo ustrezala tako po okusu kot po odpornosti. V specializiranih sadnih drevesnicah, ki začno jeseni prodajati sadike sadnega drevja šele, ko mu odpad listje, vam bodo poleg tega znali svetovati, ali sorta potrebuje v bližini drugo sorto zaradi opraševanja, sadike vam bodo pomagali izbrati glede na končno velikost, ki jo bodo dosegla drevesa, in dali začetne napotke o rezi.

Če sadno drevje, tako kot druge listavce, sadimo jeseni, ko odvržejo liste, je zanje šok ob presaditvi manjši. Poleg tega padavine do zime dovolj namočijo tla, da so drevesa brez poznejšega zalivanja oskrbljena z vlago. Tudi izbira sort v drevesnicah je jeseni boljša. Največja je izbira sadik z golimi koreninami. Te niso nič manj kakovostne od ulončenih sadik, prej obratno. Priporočljivo je, da sadilne jame pripravimo, še preden domov prinesemo sadike, da se korenine ne izsušijo. izberemo mesta, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice, za bolj toploljubne sadne vrste (aktinidijo, kaki, fig, breskev) so primerne prisojne lege na prostem ali prisojna mesta ob hiši). Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm, dobro pa prelopatamo tudi njeno dno.

Sadiko z golimi koreninami postavimo v jamo tako, da bo posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti ped nad tlemi. Pred sajenjem debele korenine prikrajšamo na 20 cm. Sadike iz lonca naj gledajo iz zemlje toliko, kot so rasle v loncu. Na eno sadno drevo dodamo v jamo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja. Če mineralnega gnojila ne uporabimo, naj bo hlevskega gnojila več, nikoli pa se ne sme dotikati korenin. Zasuta tla dobro potlačimo, že pred sajenjem pa ob drevesu zapičimo v jamo oporni količek.

Ko sadno drevje odvrže liste, odstranimo z drevesa zasušene plodove, ki so vir bolezni.

Če smo jeseni pridelali toliko sadja, da ga shranjujemo v kleti, ga redno pregledujemo in vse nagnite sadeže sproti zavržemo.

Okrasni vrt

Do zime lahko razmnožujemo listopadne in zimzelene grmovnice s potaknjenci. Uporabimo dele poganjkov, ki so debeli kot svinčnik in jih razrežemo v 15 cm dolge kose. Odrežemo jih tam, kjer se stikata rast prejšnjega in tekočega leta, vrhnja rez in rez ob osnovi pa naj bosta tik nad brstom ali parom brstov. Vsi listi na spodnjih dveh tretjinah zimzelenih potaknjencev se odstranijo, veliki listi se prirežejo na polovico. Spodnjo stran poganjka potaknemo v posodo z rahlo zemljo, v spodnjem delu pomešano s peskom, ali položimo navpično v jarek in ga zasujemo tako, da ga od 3 do 5 cm kuka iz zemlje.

Še vedno je čas za sajenje spomladanskih čebulnic, trajnic in vrtnic, vendar to vseeno storimo čim prej, da bi se pred zimo ukoreninile. Podobna navodila kot za sajenje sadnega drevja veljajo tudi za okrasno listopadno drevje in grmovnice. Zimzelene listavce ali iglavce raje sadimo spomladi.

Vsekakor ni prepozno, da b v lonce in korita zasadili z aranžmaje rastlin, ki dobro prenesejo mraz. Zelo so priljubljene mačehe, jesenska vresa in ciklame v družbi šašev, bršljana in listja iskrivk.

Ko temperatura pade pod ničlo, izkopljemo gomolje in dalij, kan, begonij ter čebulice gladiol in drugih na mraz občutljivih čebulnic. Preden jih shranimo v suh prostor, jih na zračnem in ne pretoplem mestu dobro presušimo (vsaj teden dni. Pred tem jih ne peremo, niti ne drgnemo zemlje z njih, lahko pa jih namočimo v žajbljevem čaju, ki deluje proti glivičnim okužbam. Hranimo jih v hladnem prostoru s temperaturo med 5 do 8 stopinj (, v zabojčku, napolnjenem suhim listjem, ki bo preprečevalo izsuševanje, ali jih zavijemo v časopisni papir. Najpozneje januarja z gomoljev odrežemo ostanke stebel, ki smo jih med sušenjem pustili na njih. Glivična okužba se namreč pogosto začne prav tu.

V vrtovih bomo vsaj še del novembra grabili listje sadnih in okrasnih dreves. Če je listja veliko, ga ne odlagajmo na kompostni kup z drugimi vrtnimi ostanki, saj razpada počasneje. Delo mikroorganizmov zavira zlasti listje z veliko tanina, denimo orehovo in hrastovo. Listni kup pustimo čez zimo pri miru; vanj se bodo naselili ježi, dvoživke, pa tudi drobnoživke, ki pospešujejo razpadanje organske snovi. Za nastanek dobre listovke so ponavadi potrebna tri leta. Je pa napol razpadlo listje čez zimo odlična zastirka za občutljive trajnice in grmovnice.