November na vrtu še zdaleč ne pomeni mrtve sezone. Ker so nas do začetka meseca pospremile kar visoke temperature, lahko še marsikaj sadimo: česen, sadno drevje,  grmovnice, vrtnice, trajnice in spomladanske okrasne čebulnice – čas je, dokler zemlja ne pomrzne. V suhem vremenu najprej pripravimo grede, in če si sadik in čebulic še nismo priskrbeli, se v tem koronavirusnem času odpravimo v vrtnarijo premišljeno: ponudbo najprej preverimo po telefonu in nakup opravimo v času, ko v trgovini ni gneče. Želene sadike sadnega drevja lahko v drevesnici tudi rezerviramo.

Zelenjavni vrt

Če je jesen topla, se novembrsko sajenje česna obnese bolje kot hitenje v drugi polovici oktobra. Če namreč rastline pred zimo preveč odženejo, jih lahko poškoduje snežna odeja in so bolj izpostavljene boleznim. Gredico za česen dobro prerahljamo in je ne gnojimo posebej, sploh pa ne s hlevskim gnojem. Izberemo površino, ki je bila s hlevskim gnojem gnojena pred enim ali dvema letoma. Lahko dodamo malce domačega komposta, večinoma pa česnu zadostujejo hranila, ki so v zemlji ostala od prejšnjih posevkov. Zdaj lahko posadimo jesenske, pa tudi pomladanske sorte. Sadimo stroke česna iz zdravih glavic, debelejši bo zrasel iz večjih zunanjih strokov, zelo drobne izpustimo ali pa jih posadimo blizu skupaj za mlad (zeleni)česen. Pridelek bo bolj zdrav, če semenski česen kupimo in za sajenje ne uporabimo domačega, v vsakem primeru pa zavržemo plesnive in puhle stroke.

Od radičev najprej pobiramo jesenske sorte (sverto, castel franco, štrucarje, palla rossa). Nekateri za krajši čas prenesejo tudi nekaj stopinj pod ničlo; dlje zdržijo, če jih zaščitimo s PVC-tunelom ali kopreno. Prezimijo pa sorte verona, treviški, solkanski, katalonski radič in tržaški solatnik. Če jih pred zimo očistimo velikih in nagnitih listov, okopljemo in rastline ogrnemo z zemljo, nas bodo spomladi razveselile lepe glavice. Seveda lahko nekaj radiča sproti porabimo. Zimske sorte radiča so primerne tudi za siljenje.

Še vedno pobiramo jesensko endivijo, če je imamo veliko, jo pred zmrzaljo za nekaj časa lahko zaščitimo s tunelom.

Zimske solate, ki smo jo sejali za pomlad, nam ni treba pokrivati, če naredi pred zimo vsaj pet listov, lahko pa jo pred ohladitvijo nekoliko osujemo z zemljo. Če je pregosta, je ne redčimo ali razsajamo, to bomo naredili spomladi. Tudi motovilca, ki je premajhen, da bi ga pobrali pred zimo, ne pokrivamo. Če ga bomo pred pomladjo okopali, bo hitro začel rasti.

Na gredicah lahko do začetka resne zime pustimo kakšno glavo zelja, do pomladi bomo lahko pobirali zimski por (nekoliko ga ogrnemo z zemljo) ter glavnati, brstični in listni ohrovt. Na gredah lahko za sprotno porabo čez zimo pustimo še korenje, peteršilj za korenine, kolerabo, repo  in črno redkev. V hudem mrazu jih zaščitimo z debelejšo plastjo zastirke (slame, sena ali listja).

Sadovnjak

Večino sadja smo že pobrali, kjer jutranje temperature še niso dosegle ledišča, vas morda čaka še spravilo kivija. V tem primeru pozorno spremljajte vremensko napoved in ga oberite pred napovedjo temperatur pod ničlo, saj od mraza poškodovani plodovi niso primerni za dolgotrajno skladiščenje. Plodovi se bodo morali pred uživanjem še zmehčati. Zložite jih v lesene zabojčke z eno plastjo sadežev, postavite jih v mrzlo klet in jih z zabojčki vred ovijte s PVC-folijo. Manjše količine lahko shranite v spodnjem predalu hladilnika v PVC-vrečkah, ki smo jih na več mestih naluknjamo s konico svinčnika (da sadeži dihajo). Če želimo pospešiti zorenje, kivi damo poleg jabolk.

Če smo pridelali toliko sadja, da ga shranjujemo v kleti, ga redno pregledujemo in vse nagnite sadeže sproti zavržemo.

Sicer pa je november, vse dokler tla ne pomrznejo, idealen čas za sajenje sadnega drevja in grmičastega jagodičja. Sadimo tako sadike z golimi koreninami, ki jih v sadnih drevesnicah ta čas izkopavajo iz zemlje, kot sadike v loncih. Pred izbiro se s pozanimajmo o končni velikosti rastlin in za sajenje izberimo sočno mesto z odcednimi tlemi. Preverimo tudi, ali je sorta samooplodna ali potrebuje v bližini opraševalno sorto iste sadne vrste.

Za sadno drevo, sploh če kupujemo sadike z golimi koreninami, pripravimo sadilno jamo vnaprej. Jama naj bo vsaj za tretjino širša od koreninskega spleta ali lonca in globoka vsaj 50 cm. Zrahljamo tudi stene in dno jame. Vanjo pred sajenjem vedno zabijemo oporni kol za sadiko, na dno damo nekaj komposta in uležan hlevski  gnoj. Za eno sadno drevo ob sajenju uporabimo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja (nobeno gnojilo se ne sme dotikati korenin), del gnoja zamešamo z zemljo za zasipavanje. Sadiko vedno posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici (sled na debelcu), cepljeno mesto mora biti od 10 do 20 cm nad zemljo. Ko sadiko postavimo zraven kola, tistim z golimi koreninami pred sajenjem korenine razprostremo čez zemljo, ki smo jo v jamo nasuli v obliki hribčka, ter pazimo, da niso zavihane navzgor. Glavne korenine lahko pred tem malo prikrajšamo. Sadikam, ki so rasle v loncih, pa prepletene korenine zrahljamo. Me zasipavanjem prst od časa do časa zahodimo z nogami, da se utrdi. Deblo privežemo h kolu na dveh višinah v obliki osmice. Po sajenju sadiko močno zalijemo (npr. z 20 litri vode), in drevo, če je zima suha, tudi pozneje redno namakamo. Po sajenju odrežemo poškodovane veje in tiste, ki morda rastejo proti notranjosti krošnje. Deblo zaščitimo s plastično ali kovinsko mrežo, da ga ne poškodujejo živali. Za zaščito pred voluharjem lahko drevesce posadimo v namensko kovinsko mrežo. Mlade sadike v prvih treh letih v spodnjem delu tik pred zimo zaščitimo s slamo, koruznico ali smrečjem.

Pri grmastem jagodičevju veljajo enaka navodila za širino sadilne jame kot pri drevju, ravnamo se po velikosti korenin ali lonca, globina jame je 30 do 40 cm, odvisno od vrste, le za ameriške borovnice moramo izkopati veliko večjo jamo. Uspevajo namreč le v kislih tleh, kakršnih na vrtovih nimamo, zato moramo kislo rastišče ustvariti. Za eno rastlino izkopljemo jamo, široko vsaj 80 cm in globoko 60 cm. Dno zrahljamo z vilami. Po obodu jame položimo debelo folijo in jo po dnu obvezno na več mestih naluknjamo, da bo voda odtekala. Jamo napolnimo z mešanico šote, komposta ter gnojila za borovnice. Dodamo lahko tudi smrekovo žaganje in lubje ter iglice. Sadike posadimo tako globoko, kot so rasle v lončku. Dobro jih zalijemo in tla zastremo s sekanci, lubjem, iglicami, ker morajo biti tla ves čas vlažna.

!!galerija!!

Okrasni vrt

Do zime lahko razmnožujemo listopadne in zimzelene grmovnice s potaknjenci. Uporabimo dele poganjkov, ki so debeli kot svinčnik in jih razrežemo v 15 cm dolge kose. Odrežemo jih tam, kjer se stikata rast prejšnjega in tekočega leta, vrhnja rez in rez ob osnovi pa naj bosta tik nad brstom ali parom brstov. Vse liste na spodnjih dveh tretjinah zimzelenih potaknjencev odstranimo, velike liste prirežemo na polovico. Spodnjo stran potaknjenca naprašimo s praškom za ukoreninjenje in potaknemo v posodo z rahlo zemljo, v spodnjem delu pomešano s peskom, ali položimo navpično v jarek, potem pa ga zasujemo tako, da od 3 do 5 cm potaknjenca kuka iz zemlje. Na spodnji strani potaknjenca lahko za boljše ukoreninjenje odstranimo tudi delček lubja.

Še vedno je čas za sajenje spomladanskih čebulnic, trajnic in vrtnic, vendar to vseeno storimo čim prej, da bi se pred zimo ukoreninile. Sadimo tudi listopadno okrasno drevje in grmovnice. Priporočila so enaka kot za sajenje sadnega drevja, le da strokovnjaki priporočajo, da ob sajenju in prvo leto po njem drevesa ali grma ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane sam čim dlje razpredel korenine.

Za sezonski okras lahko v korita in lonce nasadimo zimsko reso, mačehe, hebe, bršljan in zimzelene jesenske trave.

Najpozneje nekaj dni potem, ko zmrzal prizadene nadzemne dele dalij, je čas je za izkop njihovih gomoljev. Preden jih shranimo, jih posušimo na zračnem in ne pretoplem mestu. Hranimo jih v hladnem prostoru s temperaturo med 5 do 8 stopinj (pri višji temperaturi bi začeli prezgodaj odganjati), v zabojčku, napolnjenem suhim listjem, ki bo preprečevalo izsuševanje. Pospravimo tudi čebulice gladiol, amarilisov in drugih na mraz občutljivih čebulnic.

V vrtovih bomo vsaj še del novembra grabili listje sadnih in okrasnih dreves. Samo tisto, ki je zdravo (pogosto je glivičnimi boleznimi okuženo listje sadnih dreves), lahko uporabimo za kompostiranje ali zastirko. Vsaj enkat na teden grabimo suho listje s trate, saj travi jemlje svetlobo in zrak, poleg tega se pod njim zadržuje vlaga, zaradi česar je bolj občutljiva na glivične bolezni.