Za prvo polovico novembra nam meteorologi napovedujejo nadpovprečno toplo vreme, a na vrtovih se je kljub obetom priporočljivo držati ustaljenih terminov opravil in sajenja, saj je uspeh odvisen od trajanja za rast in mikroorganizme v tleh primernih temperatur. Setvami na zelenjavne in okrasne gredice smo za letos skorajda opravili, dokler je zemlja voljna in ne pomrzne, pa je čas za sajenje česna, okrasnih čebulnic, sadnega drevja in okrasne listopadne drevnine. Tisti, ki ste v toplih jesenskih dneh odlašali s presajanjem okrasnih zeljnatih trajnic, pa v začetku meseca pohitite – priporočljivo je, da imajo dober mesec časa, da se korenine vrastejo v tla, preden ta zamrznejo.

Sadovnjak

Za tiste, ki ambiciozno načrtujete zasaditev sadnih dreves, je november idealen. Najbolje založene sadne drevesnice, kjer lahko izbirate med mnogimi sortami zaželenih sadnih vrst, namreč šele zdaj na široko odpirajo vrata za prodajo sadik sadnega drevja in grmičevja na golih koreninah. To so praviloma kakovostne sadike, pred kratkim izkopane iz tal, kjer so jih gojili, potem pa shranjene v zasipnicah, kjer se njihove korenine ne morejo izsušiti. So kakovostne, v prodajo jih ponudijo šele takrat, ko s sadik odpade listje, kar pomeni, da se pripravljajo na mirovanje. Ko listje odpade in ogolijo, se procesi v nadzemnih delih upočasnijo, zato se po sajenju laže ukoreninjajo, manj se izsušujejo, vlaga v tleh čez zimo pa predvidoma zadostuje za vraščanje. Manj občutljive na čas sajenja so sadike sadnega drevja in grmičevja, ki so naprodaj v loncih, saj imajo koreninsko grudo.

Kdor že ima načrt sajenja v sadnem vrtu, naj se raje odloči za jesensko, novembrsko sajenje iz dveh razlogov: izbor v drevesnicah je jeseni večji in kakovostnejši, sadike pa načeloma bolje prenesejo jesensko sajenje zaradi večje količine padavin, spomladi posajene laže prizadene suša v rastni sezoni, potem ko odženejo liste. V suhi zimi pa jih je kljub temu treba nekajkrat obilno zaliti, takrat ko zemlja ni zmrznjena. Sajenje spomladi je prednost le pri toplotno občutljivejših sadnih vrstah, kot so marelice, kaki ali aktinidija.

Ker je sadike z golimi koreninami priporočljivo čim prej posaditi, da se ne izsušijo, si je sadilne jame, gnojilo in vse pripomočke najbolje pripraviti vnaprej. Jama naj bo široka vsaj 60 cm in globoka od 40 do 50 cm. Če imamo v vrtu voluharja, si priskrbimo žičnato zaščito za korenine. Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici, cepljeno mesto mora biti od 15 do 20 cm nad zemljo. Ko jamo zasujemo, zemljo okoli sadike zahodimo in vanjo zapičimo količek, ob katerega sadiko privežemo s plastičnim vezivom v obliki osmice. Drevesce takoj zalijemo z vedrom vode. Pred zimo je dobro zaščititi debelca z mrežo, ki bo preprečila, da bi lubje objedale srne in zajci. Enako sadimo druge listavce.

Tako za drevesa kot sadike grmastega jagodičevja izkopljemo jame s premerom 60 cm in globoke vsaj 50 cm. Če je mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje. Resda je jama globlja, kot bomo posadili sadike, vendar je pomembno, da so zrahljana in pognojena tudi tla pod koreninami.

Za eno drevesno sadiko potrebujemo kilogram do dva mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K) in pol samokolnice hlevskega gnoja. Z delom mineralnega gnojila posujemo dno sadilne jame, preostanek dodamo zemlji za zasipavanje, medtem ko polovico samokolnice komposta ali uležanega hlevskega gnoja nasujemo tik pod vrhnjo plastjo zemlje. Nobeno gnojilo se ne sme dotikati korenin, saj jih lahko požge.

Če želimo posaditi isto sadno vrsto na isto mesto, kot je raslo prejšnje drevo, odstranimo od tri do štiri samokolnice stare, iztrošene zemlje in jo nadomestimo z novo, svežo z vrta. Pomembno je tudi, da izkopljemo čim več korenin prejšnjega drevesa. Da bi se izognili obolevanju z istimi boleznimi in enostranski iztrošenosti tal, pa je bolje, da »kolobarimo«, da jablano, češnjo, marelico itd. posadimo tja, kjer ista vrsta ni rasla že prej.

Zelenjavni vrt

Čeprav smo začetek novembra pričakali z nadpovprečno visokimi temperaturami, je za jesensko prekopavanje in gnojenje gredic s hlevskim gnojem prepozno, saj bodo temperature kmalu prenizke, da bi se hranilne snovi v gnoju pred zimo razgradile.

Ko je novembra zemlja primerno suha in še ne zmrznjena, posadimo česen, obvezno jesenske, lahko pa tudi spomladanske sorte. Jeseni stroke sadimo malce globlje kot spomladi, okrog 7 cm globoko, s špičko navzgor, saj jih bo zmrzal dvignila proti površini. Tal za česen ne gnojimo, sploh pa ne s hlevskim gnojem. Česen prvič okopljemo šele po vzniku zelenih delov, če tla niso zamrznjena. Rastlin čez zimo ne prekrivajmo s kopreno.

Z zimsko kopreno ali dovolj visokimi PVC-tuneli prekrijemo le neprezimne solatnice (morebitne odpornejše sorte endivije, radiče štrucarje, radiče sort castel franco in pala rosa, motovilec za porabo do zime), vendar šele nekaj dni pred napovedjo temperatur pod lediščem. Prezimnih radičev, kot so verona, tržaški solatnik in treviški, ne pokrivamo. Enako velja za prezimne solate (posavka, vegorka, zimska rjavka …), ki bodo ob pomladni otoplitvi lepo nadaljevale rast.

Na prostem prezimita tudi brstični in listnati ohrovt, ki jima zmrzal izboljša okus. Novembra ju lahko ogrnemo z zemljo, da se rastline ob močnejšem snegu ali vetru ne bodo tako hitro prevrnile. Prav tako lahko v zemlji vse do zime pustimo korenček, repo, peteršilj za korene in črno redkev. Nekaj rastlin peteršilja presadimo v lonce in jih postavimo na zaščiteno mesto, da bomo imeli čez zimo sveže liste.

Okrasni vrt

Podobno kot sadno drevje sadimo tudi okrasne listavce. Razlika je le v načinu oz. količini gnojenja.

Sadike okrasnih dreves se pogosteje kot sadne sadike prodajajo v loncih ali s koreninsko balo, kakor pravimo koreninskemu spletu z zemljo vred. Takšna lahko sadimo vse leto, dokler zemlja ni zamrznjena, zaradi oskrbe posajenih rastlin z vodo pa ima prednost jesensko sajenje. Pomembno je, da sadiko izberemo glede na razpoložljivo velikost prostora, boljša izbira so sadike, vzgojene v drevesnicah s klimo, ki je podobna kot v naših krajih, torej ne na območju z milejšimi zimami. Sadike okrasnih listavcev na golih koreninah se vedno sadijo, ko so brez listov.

Če sadimo ulončene sadike okrasnih dreves in grmov, izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka globoko vsaj toliko, kot je visok lonec, ali toliko, da bo sadika posajena enako visoko, kot je bila v drevesnici. Širina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera koreninske bale, pri golih koreninah za dva premera krošnje. Med zasipavanjem koreninske grude sadiko držimo v pokončnem položaju, pri čemer pazimo na višino. Ob sajenju in prvo leto po njem posajenega okrasnega drevesa in grmovnice ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane samo čim dalj razpredlo korenine. Kolobar okrog drevesa v širini krošnje bi moral biti dve do tri leta okopan.

Pri drevesih že v dno sadilne jame zabijemo debelejši lesen količek, da bo predstavljal trdno oporo dve ali tri leta, dokler se sadika ne bodo dobro ukoreninila. Rastlino ob količek privežemo s prožno vrvico v obliki osmice, sadiko pa zalijemo z veliko zalivalko vode.

Če načrtujemo sajenje vrtnic, je november pravi čas za sajenje sadik z golimi koreninami. Posajene vrtnice moramo zaščititi pred nizkimi temperaturami, najbolje je, da jih osujemo z zastirko iz suhega lista, lesnih sekancev ali komposta. Še pred tem poganjke porežemo na približno 20 cm višine.

Če vrtnice z golimi koreninami kupimo nekaj dni pred sajenjem, jih doma zagrebemo na gredo ali damo v posodo z mivko, da se ne izsušijo. Zanje izkopljemo sadilno jamo velikosti 50 x 50 x 40 cm in temeljito prelopatamo tudi dno. Zemlji za sajenje vrtnic dodamo kompost ali z organskimi snovmi bogat substrat. Cepljeno mesto mora biti od dva do tri centimetre pod površino zemlje.

Najpozneje po prvi slani moramo iz zemlje izkopati poleti cvetoče čebulnice ali gomoljnice, kot so gladiole, nerine, dalije, kane, vse dokler zemlja ne zmrzne, pa lahko sadimo tulipane, narcise, luke in druge spomladi cvetoče okrasne čebulnice.