Zaradi visokih temperatur in padavin v zadnjih tednih so naši vrtovi november dočakali zeleni, z odpadlim listjem se zares še spopadli nismo, tisti, ki so načrtovali obnovo sadovnjaka s sajenjem novih dreves, pa bodo morali zaradi obilno namočenih tal počakati, da se ta osušijo, podobno je s sajenjem česna in okrasnih čebulnic. Resda so jesenske setve vrtnin pri kraju, a ker je bila topla jesen ugodna za solatnice, bomo te lahko pobirali še krepko v zimo.

Zelenjavni vrt

Če je jesen topla, se novembrsko sajenje česna obnese bolje kot hitenje v drugi polovici oktobra. Če namreč rastline pred zimo preveč odženejo, jih lahko poškoduje snežna odeja in so bolj izpostavljene boleznim. Gredico za česen dobro prerahljamo in je ne gnojimo posebej, sploh pa ne s hlevskim gnojem. Izberemo površino, ki je bila z njim gnojena pred enim ali dvema letoma. Lahko dodamo malce domačega komposta, večinoma pa česnu zadostujejo hranila, ki so v zemlji ostala od prejšnjih posevkov. Zdaj lahko posadimo jesenske, pa tudi pomladanske sorte. Sadimo stroke česna iz zdravih glavic, debelejši bo zrasel iz večjih zunanjih strokov, zelo drobne izpustimo ali pa jih posadimo blizu skupaj za mlad (zeleni) česen. Pridelek bo bolj zdrav, če semenski česen kupimo in za sajenje ne uporabimo domačega, v vsakem primeru pa zavržemo plesnive in puhle stroke.

PREBERITE ŠE: To je zelenjava, ki je boljša, ko pomrzne

Od radičev najprej pobiramo jesenske sorte (sverto, castel franco, štrucarje, palla rossa). Nekateri za krajši čas prenesejo tudi nekaj stopinj pod ničlo; dlje zdržijo, če jih zaščitimo s PVC-tunelom ali kopreno. Prezimijo pa sorte verona, treviški, solkanski, katalonski radič in tržaški solatnik. Če jih pred zimo očistimo velikih in nagnitih listov, okopljemo in rastline ogrnemo z zemljo, nas bodo spomladi razveselile lepe glavice. Seveda lahko nekaj radiča sproti porabimo. Zimske sorte radiča so primerne tudi za siljenje.

Še vedno pobiramo jesensko endivijo, če je imamo veliko, jo pred zmrzaljo za nekaj časa lahko zaščitimo s tunelom.

Zimske solate, ki smo jo sejali za pomlad, nam ni treba pokrivati, če naredi pred zimo vsaj pet listov, lahko pa jo pred ohladitvijo nekoliko osujemo z zemljo. Če je pregosta, je ne redčimo ali razsajamo, to bomo naredili spomladi. Tudi motovilca, ki je premajhen, da bi ga pobrali pred zimo, ne pokrivamo. Če ga bomo pred pomladjo okopali, bo hitro začel rasti.

Na gredicah lahko do začetka resne zime pustimo kakšno glavo zelja, do pomladi bomo lahko pobirali zimski por (nekoliko ga ogrnemo z zemljo) ter glavnati, brstični in listni ohrovt. Na gredah lahko za sprotno porabo čez zimo pustimo še korenje, peteršilj za korenine, kolerabo, repo in črno redkev. V hudem mrazu jih zaščitimo z debelejšo plastjo zastirke (slame, sena ali listja).

Sadovnjak

Pomembno je, da z vej poberemo ali otresemo nagnite sadeže, da ti do pomladi ne bodo postali mumije, zasušeni plodovi, ki so odlično gojišče za bolezenske plesni. Odstranimo tudi v neurju zalomljene veje in pred napovedjo hujšega mraza zaščitimo spodnji del na novo posajenih sadik, najbolje s povezano slamo, koruznico, smrečjem ali več plastmi vrtnarske koprene. To velja še posebej za toploljubne sadne vrste, kot sta kivi in figa. Do mladih drevesc najdejo pozimi lačne srne in zajci; da jim ne bi oglodali lubja, debelca zaščitimo z mrežo proti divjadi.

Zdaj pa k sajenju: sadjarji dajejo prednost jesenskemu sajenju dreves, ker je zanje šok ob presaditvi manjši, ko mirujejo (ta čas se začne, ko odvržejo liste). Poleg tega vreme v povprečnih letih do zime dovolj namoči tla, da so sadike brez poznejšega zalivanja oskrbljene z vlago. Gotovo ste že opazili, da tudi boljše sadne drevesnice, tiste, ki sadike gojijo same, začnejo prodajati sadike z golimi koreninami (to pomeni, da so izkopane) šele v tem času. Te sadike veljajo za preverjene, ker so vzgojene v naših krajih, njihove korenine pa niso poškodovane zaradi presajanja v ponavadi zelo majhne lonce, v kakršnih so naprodaj v vrtnih centrih. Tudi izbira sort je jeseni boljša. Zelo priporočljivo je, da sadilne jame pripravimo, še preden domov prinesemo sadike, da se korenine ne bi izsušile. Za jame izberemo mesta, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice, za bolj toploljubne sadne vrste (aktinidijo, kaki, figo, breskev) so primerne prisojne lege na prostem ali prisojna mesta ob hiši. Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm, dobro pa prelopatamo tudi njeno dno.

Kot rečeno, sadiko z golimi koreninami postavimo v jamo tako, da bo posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti ped nad tlemi. Sadike iz lonca naj gledajo iz zemlje toliko, kot so rasle v loncu. Pred sajenjem debele korenine prikrajšamo na 20 cm. Če so videti zasušene, jih prej za nekaj ur namočimo v goščo iz vode in ilovice. Na eno sadno drevo dodamo v jamo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja. Če mineralnega gnojila ne uporabimo, naj bo hlevskega gnojila več, nikoli pa se ne sme dotikati korenin. Zasuta tla dobro potlačimo, že pred sajenjem pa ob drevesu zapičimo v jamo oporni količek.

Če smo jeseni pridelali toliko sadja, da ga shranjujemo v kleti, ga redno pregledujemo in vse nagnite sadeže sproti zavržemo. Pred napovedo zmrzali poberemo kivi.

Okrasni vrt

Podobno kot sadno drevje sadimo tudi okrasne listavce. Razlika je le v načinu oz. količini gnojenja. Sadike okrasnih dreves se pogosteje kot sadne sadike prodajajo v loncih ali s koreninsko balo, kakor pravimo koreninskemu spletu z zemljo vred. Takšna lahko sadimo vse leto, dokler zemlja ni zamrznjena, zaradi oskrbe posajenih rastlin z vodo pa ima prednost jesensko sajenje. Pomembno je, da sadiko izberemo glede na razpoložljivo velikost prostora, boljša izbira so sadike, vzgojene v drevesnicah s klimo, ki je podobna kot v naših krajih, torej ne na območju z milejšimi zimami. Sadike okrasnih listavcev na golih koreninah se vedno sadijo, ko so brez listov.

Če sadimo ulončene sadike okrasnih dreves in grmov, izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka globoko vsaj toliko, kot je visok lonec, ali toliko, da bo sadika posajena enako visoko, kot je bila v drevesnici. Širina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera koreninske bale, pri golih koreninah za dva premera krošnje. Med zasipavanjem koreninske grude sadiko držimo v pokončnem položaju, pri čemer pazimo na višino. Ob sajenju in prvo leto po njem posajenega okrasnega drevesa in grmovnice ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane samo čim dalj razpredlo korenine. Kolobar okrog drevesa v širini krošnje bi moral biti dve do tri leta okopan.

Pri drevesih že v dno sadilne jame zabijemo debelejši lesen količek, da bo predstavljal trdno oporo dve ali tri leta, dokler se sadika ne bodo dobro ukoreninila. Rastlino ob količek privežemo s prožno vrvico v obliki osmice, sadiko pa zalijemo z veliko zalivalko vode.

Če načrtujemo sajenje vrtnic, je november pravi čas za sajenje sadik z golimi koreninami. Posajene vrtnice moramo zaščititi pred nizkimi temperaturami, najbolje je, da jih osujemo z zastirko iz suhega lista, lesnih sekancev ali komposta. Še pred tem poganjke porežemo na približno 20 cm višine.

Če vrtnice z golimi koreninami kupimo nekaj dni pred sajenjem, jih doma zagrebemo na gredo ali damo v posodo z mivko, da se ne izsušijo. Zanje izkopljemo sadilno jamo velikosti 50 x 50 x 40 cm in temeljito prelopatamo tudi dno. Zemlji za sajenje vrtnic dodamo kompost ali z organskimi snovmi bogat substrat. Cepljeno mesto mora biti od dva do tri centimetre pod površino zemlje.

Najpozneje po prvi slani moramo iz zemlje izkopati poleti cvetoče čebulnice ali gomoljnice, kot so gladiole, nerine, dalije, kane, vse dokler zemlja ne zmrzne, pa lahko sadimo tulipane, narcise, luke in druge spomladi cvetoče okrasne čebulnice.