Kmalu po začetku novembra nam meteorologi obljubljajo krajšo ohladitev, a za zdaj ni pričakovati temperatur pod povprečjem za ta čas. Ker bodo jutranje temperature okoli ničle, velja za vsak primer zaščititi toplotno občutljive vrtnine, pri solatnicah predvsem neprezimne sorte solate in zgodnejše jesenske sorte radiča, ki ne prenese veliko temperatur pod ničlo. To je najbolje storiti dan ali dva pred ohladitvijo – nad nizke loke razprostremo vrtno kopreno – ko se tla še ne ohladijo in potem oddajajo toploto zraku pod ponjavo. Sicer pa nam ta mesec opravil na vrtu ne bo zmanjkalo. Sadili bomo sadno in okrasno drevje, jesenski česen, okrasne čebulnice in potaknjence grmovnic. Pri rezanju visokih nadzemnih delov okrasnih trajnic se spomnimo, da lahko nekatere uporabimo za zastiranje tal ali za zaščito spodnjih delov toplotno občutljivih drevesc in vrtnic. Za ta namen so kot nalašč tiste s kijastimi ali travastimi listi.

Zelenjavni vrt

Čeprav smo začetek novembra pričakali z nadpovprečno visokimi temperaturami, je za jesensko prekopavanje in gnojenje gredic s hlevskim gnojem prejkone prepozno, saj bodo temperature poslej prenizke, da bi se hranilne snovi v gnoju ustrezno razgradile.

Večina radičev jeseni prenese kar precej nizkih temperatur, najmanj denimo štrucarji oz. sladkorni radiči, ki jih pobiramo najprej, za njimi pride na vrsto pisana sorta castelfranco, tudi do novega leta pa zdržijo na prostem pisane in rdeče glavnate sorte, do pomladi verona, treviški radič in druge prezimne sorte. Če glavice ali rozete slednjih pred zimo osujemo, bodo ob zgodnjespomladanskih otoplitvah hitro oživele. Vedeti pa je treba, da je na mraz manj odporen radič, ki smo ga preveč gnojili. Če nameravamo radič siliti na toplem, ga skupaj s koreninami izkopljemo konec novembra. Motovilec in zimska solata (npr. posavka, vegorka, zimska rjavka in nansen) morata prezimiti tudi brez pokrivanja z agrokopreno. Pokrijemo le zelo pozno sejano zimsko solato, ki pred zimo še ne naredi pet listov, ali pa takšno, ki je že skoraj primerna za pobiranje. Če je pravšnje velikosti, se bo čez zimo neodkrita najbolje ubranila solatne plesni. Gosto sejane solate raje ne razsajamo pred zimo, temveč spomladi. Motovilec pa pokrijemo le v primeru, če želimo, da bi rasel hitreje ali če ga želimo pobirati vso zimo.

Mnogim kapusnicam mraz ustreza in prezimijo, zato s spravilom ne hitimo, temveč jih pustimo na vrtu. Zlasti ohrovt in kodrolistni ohrovt sta še boljšega okusa, če listi nekajkrat pomrznejo. Glavnati ohrovt razen v hudih zimah pustimo na prostem do januarja. Čez zimo sproti pobiramo tudi brstični ohrovt. Tudi zelje krajši čas brez težav prenese minus deset stopinj, zato lahko ostane zunaj vsaj do konca novembra. Korenje lahko novembra še pustimo v zemlji, če želimo, da bi na vrtu prezimilo (kar je primerno zlasti za poletne setve), pa ga tik pred zimo rahlo ogrnemo z zemljo in na gredo nasujemo 20-centimetrsko plast listja ali slame. Podobno storimo z nekaj koreni peteršilja, da bodo iz njih zgodaj spomladi pognali mladi listi. Do srede zime na prostem zdrži tudi črna redkev. Pred zimo osujemo prezimni por, da bi ostal dalj časa svež. Novembra pa populimo repo. Če je ne nameravamo kisati, jo shranimo v pesku, v vlažnih in hladnih kleteh ali zasipnicah. Nekaj korenov lahko posadimo v lonce in jo silimo za mlade in okusne liste.

Novembra nikakor ni prepozno za sajenje česna, celo bolšje je, kot če bi s tem opravilom hiteli oktobra. Prezgodnji vznik namreč poveča možnost za naselitev prvih bolezni. Hkrati z jesenskimi lahko sadimo tudi pomladanske sorte česna. Vznik zelenih stebelc lahko pričakujemo po kakšnem mesecu dni.

Sadovnjak

V novembru se začenja najidealnejši čas za sajenje sadnega drevja in jagodičevja, tudi trte in kivija. Sadjarji dajejo prednost jesenskemu sajenju, ker je za sadike šok ob presaditvi manjši, ko mirujejo. Mirovanje se zanje začne, ko rastlinam odpade listje. Poleg tega vreme v povprečnih letih do zime dovolj namoči tla, da so brez poznejšega zalivanja oskrbljena z vlago. Gotovo ste že opazili, da sadne drevesnice, tiste, ki sadike gojijo same, začnejo prodajati sadike z golimi koreninami (to pomeni, da so izkopane) šele v tem času. Te sadike veljajo za preverjene, ker so vzgojene v naših krajih, njihove korenine pa niso poškodovane zaradi presajanja v ponavadi zelo majhne lonce, v kakršnih so  naprodaj v vrtnih centrih. Tudi izbira sort je jeseni boljša. 

Zelo priporočljivo je, da sadilne jame pripravimo, še preden domov prinesemo sadike, da se korenine ne izsušijo. Za jame izberemo mesta, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice, za bolj toploljubne sadne vrste (aktinidijo, kaki, fig,  breskev) so primerne prisojne lege na prostem ali prisojna mesta ob hiši. Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo. Jama naj ima premer od 80 do 100 cm, in globino vsaj 50 cm, dobro pa prelopatamo tudi njeno dno.

Sadiko z golimi koreninami postavimo v jamo tako, da bo posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti ped nad tlemi. Sadike iz lonca naj gledajo iz zemlje toliko, kot so rasle v loncu. Pred sajenjem debele korenine prikrajšamo na 20 do 25 cm. Če so videti zasušene, jih prej za nekaj ur namočimo v goščo iz vode in ilovice. Na eno sadno drevo dodamo v jamo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja. Če mineralnega gnojila ne uporabimo, naj bo hlevskega gnoja več, nikoli pa se ne sme dotikati korenin. Zasuta tla dobro potlačimo, že pred sajenjem pa ob drevesu zapičimo v jamo oporni količek.

Pomembno je, da z vej v obstoječem sadovnjaku poberemo ali otresemo z vej nagnite sadeže, da ti do pomladi ne bodo postali mumije, zasušeni plodovi, ki so odlično gojišče za trose glivičnih bolezni. Odstranimo tudi v neurju zalomljene veje in pred napovedjo hujšega mraza zaščitimo spodnji del na novo posajenih sadik, najbolje s povezano slamo, koruznico, smrečjem ali več plastmi vrtnarske koprene. To velja še posebej za toploljubne sadne vrste, kot sta kivi in figa. Do mladih drevesc najdejo pozimi lačne srne in zajci; da jim ne bi oglodali lubja, debelca zaščitimo z mrežo proti divjadi.

Čimprej pred padcem temperatur na ledišče oberimo aktinidije. Če smo jeseni pridelali toliko sadja, da ga shranjujemo v kleti, ga redno pregledujemo in vse nagnite sadeže sproti zavržemo.

Okrasni vrt

Do zime lahko razmnožujemo listopadne in zimzelene grmovnice s potaknjenci. Uporabimo dele poganjkov, ki so debeli kot svinčnik in jih razrežemo v 15 cm dolge kose. Odrežemo jih tam, kjer se stikata rast prejšnjega in tekočega leta, vrhnja rez in rez ob osnovi pa naj bosta tik nad brstom ali parom brstov. Vse liste na spodnjih dveh tretjinah zimzelenih potaknjencev odstranimo, velike liste prirežemo na polovico. Spodnjo stran potaknjenca naprašimo s praškom za ukoreninjenje in potaknemo v posodo z rahlo zemljo, v spodnjem delu pomešano s peskom, ali položimo navpično v jarek, potem pa ga zasujemo tako, da od 3 do 5 cm potaknjenca kuka iz zemlje. Na spodnji strani potaknjenca lahko za boljše ukoreninjenje odstranimo tudi delček lubja.

Še vedno je čas za sajenje spomladanskih čebulnic, trajnic in vrtnic, vendar to vseeno storimo čim prej, da bi se pred zimo ukoreninile. Sadimo tudi listopadno okrasno drevje in grmovnice. Priporočila so enaka kot za sajenje sadnega drevja, le da strokovnjaki priporočajo, da ob sajenju in prvo leto po njem drevesa ali grma ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane sam čim dlje razpredel korenine.

Za sezonski okras lahko v korita in lonce nasadimo zimsko reso, mačehe, hebe, bršljan in zimzelene jesenske trave.

Najpozneje nekaj dni potem, ko zmrzal prizadene nadzemne dele dalij, je čas je za izkop njihovih gomoljev. Preden jih shranimo, jih posušimo na zračnem in ne pretoplem mestu. Hranimo jih v hladnem prostoru s temperaturo med 5 do 8 stopinj (pri višji temperaturi bi začeli prezgodaj odganjati), v zabojčku, napolnjenem suhim listjem, ki bo preprečevalo izsuševanje. Pospravimo tudi čebulice gladiol, amarilisov in drugih na mraz občutljivih čebulnic.

V vrtovih bomo vsaj še del novembra grabili listje sadnih in okrasnih dreves. Samo tisto, ki je zdravo (pogosto je glivičnimi boleznimi okuženo listje sadnih dreves), lahko uporabimo za kompostiranje ali zastirko. Vsaj enkat na teden grabimo suho listje s trate, saj travi jemlje svetlobo in zrak, poleg tega se pod njim zadržuje vlaga, zaradi česar je bolj občutljiva na glivične bolezni. V zadnjem času je priljubljeno tudi mulčenje odpadlega listja na trati, da se na tleh hitreje razfgradi, a tega na lepo negovani zelenici ne počnimo prepogosto, da premočeni drobir travnim koreninam ne bo onemogočil dostopa do zraka.