Setveni koledar – september 2018

2. 9. 2018 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock

sadovnjak, zelenjavni vrt, okrasni vrt, setveni koledar, september

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju pa povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za september.

Do septembra je z zelenjavnega vrta resda marsikdo pobral pretežni del vrtnin, toda to še zdaleč ne pomeni, da bodo gredice opustele. Prav nasprotno, krajši dnevi in osvežitve temperatur prijajo drugim vrtninam, radiči so se razbohotili, spet lahko sejemo nežne solatnice, redkvico in rastline za zeleno gnojenje. September dobro de trati, mi pa se bomo ob prijaznejših temperaturah spet raje zadrževali na prostem in se lotili zahtevnejših opravil, kot je delitev trajnic in podobno.

Sadni vrt

Zaporedje starih slovenskih imen za mesece dela mnogim izmed nas težave, za kimavec (tudi kimovec) pa sem skoraj prepričana, da ne povzroča težav. Od kod drugod naj bi beseda prihajala kot iz sadovnjaka! Veje sadnega drevja so septembra polne sadežev, in če se posmukamo obnje, kar ne nehajo prikimavati. Dobrodošlo bi bilo, če bi nas ime že tedne prej spomnilo, da je treba obložene veje sadnih dreves podpreti, da se ne zlomijo. Ne le sadeži, obtežitev lahko kritično poveča tudi septembrski naliv.

Ko septembra nabiramo sadje za ozimnico (predvsem jabolka in hruške), naj sadeže že krasi za sorto značilna obarvanost, saj se ta v kleti ali hladilnici ne bo več okrepila. Kak sadež prej poskusimo, na otip mora biti še trden, okus pa že harmoničen. Ob obiranju letine lahko iz krošnje drevesa izrežemo nekaj odvečnih vej, kar pripomore k dozorevanju lesa pred zimo in koristi oblikovanju cvetnih brstov za prihodnje leto.

Če imamo dvakrat rodne maline, jih bomo lahko obirali še dolgo v jesen, tiste poganjke, ki so odrodili spomladi, pa pri tleh odrežemo. Zlahka jih bomo razpoznali, nimajo cvetnega nastavka, barva listov pa že prehaja v rumeno, če se niso rozge že v celoti posušile. S čimprejšnjim izrezovanjem bomo poskrbeli, da bodo maline bolj zdrave. Poganjke, ki rodijo zdaj jeseni, bomo porezali, ko bodo odrodili – odrezali bomo samo tisti del vrha, ki je bil obrasel s stranskimi rodnimi vejicami.

Zelenjavni vrt

Medtem ko rast nekaterih vrtnin v poletni vročini zastane, je septembra videti, kot bi dobile pospešek. Temperature so prijaznejše tudi za vznik semen. V tem času sejemo vrtnine z dvojnim namenom: hitro rastoče solatnice nam bodo obogatile prehrano že čez dva meseca, z nekaterimi setvami in sajenjem pa poskrbimo za zgodnjepomladni pridelek.

Hitro rastejo špinača, blitva, rukola, radič tržaški solatnik za rezanje, kitajska listnata zelenjava iz družine križnic (pak čoi, mizuna, tatsoi  ipd.) in redkvice. Mnoge od naštetih vrtnin tudi prezimijo (špinača, blitva, divja rukola, tržaški solatnik, kitajske solatnice) in jih bomo zelo veseli spomladi. Prezimil bo tudi motovilec, ki ga ta čas še vedno sejemo. Medtem ko bomo tistega iz avgustovskih setev lahko jedli že oktobra, bodo lahko septembrske na vrtu prezimile in bomo lepe rozete nabirali spomladi. Uspešneje kot sorta holandski prezimita naši avtohtoni sorti motovilca ljubljanski in žličar.

Septembra sejemo zimske sorte solate. Zimske niso zato, ker bi jih takrat nabirali, temveč ker bodo zimske mesece prestale na prostem, pomladne otoplitve pa jih bodo spodbudile k tvorbi glavic in aprila jih bomo že pobirali. Naše najbolj znane zimske solate so krhkolistne posavka, vegorka in bistra, mehkolistni pa sta nansen iz zimska rjavka. Na Primorskem lahko prezimi tudi krhkolistna solata belokriška iz septembrskih setev.

Sicer pa je septembra v navadi sajenje čebulčka majskega srebrnjaka, ki ga bomo spomladi že pobirali, zelo pa moramo pohiteti s sajenjem sadik prezimnega pora, ki ga moramo takoj zaščiti pred jesenskim naletom porove zavrtalke (čez loke razpeta koprena ali protiinsektna mreža) in kitajskega zelja, ki bo na prostem zdržalo do prvih zmrzali.

Nekateri vrtičkarji so navajeni že v tem mesecu, po pobiranju pridelka, »počistiti vrt« in ga celo prekopati. Vendar je zdaj za jesensko prekopavanje še prezgodaj (čas bo pravšnji oktobra). Prazne gredice in celo prekopana zemlja v času, ko je še dovolj toplo, padavin pa je veliko, sta velika napaka, saj prst izpostavljamo eroziji in škodimo mikroorganizmom v tleh. Z vrta pospravimo le zelenjadnice, ki so svoj življenjski krog že končale ali pa so jih napadli škodljivci, tiste, ki z mrazom še pridobivajo hranilno vrednost (kapusnice in korenovke), pa pustimo. Če na gredice septembra nismo sejali vrtnin, lahko še vedno posejemo rastline za zeleno gnojenje (neprezime belo gorjušico, oljno redkev, aleksandrinsko deteljo ali prezimne oljno ogrščico, lucerno, rž …). Spomladi bomo nadzemni del teh rastlin vkopali v tla ob prekopavanju.

Konec poletja in zgodnja jesen sta pomembna še za dve opravili: če bomo vztrajno pobirali polže, bo njihovega zaroda na pomlad veliko manj, september pa je tudi skrajni čas, da premečemo kompostni kup.

Okrasni vrt

Septembra in vse do srede oktobra je idealen čas, da zasejemo novo trato ali obstoječo dosejemo. Takrat z nje odstranimo tudi plevel. Sicer pa v tem času obstoječe trate ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo.

Opravilo na okrasnem vrtu, ki ga s septembrom povezujejo tudi nepoznavalci, je sajenje okrasnih čebulnic – spomladi cvetočih. Zato je sicer še nekaj časa. Če nameravamo nakupiti nove čebulice, še posebno redkejše vrste in sorte, moramo pohiteti, dokler je ponudba v vrtnih centrih in spletnih trgovinah še velika.

Če smo ljubitelji trajnic, bomo september gotovo izkoristili za sajenje novih in delitev in razsajanje obstoječih, seveda tistih, ki so že odcvetele. Ker je zemlja še topla, se bodo pred zimo dobro ukoreninile. Najprej posadimo na mraz občutljive, kot so sivka, materina dušica, perovskije itd.T udi s sajenjem ali delitvijo zelnatih potonik pohitimo  – koreninska gruda naj ostane v enem kosu, s čim več zemlje, plitvo jo posadimo v novo jamo, ki smo jo že pripravili. Sprijazniti se moramo s tem, da po presajanju potonike morda tudi nekaj let ne bodo cvetele. Z izjemo trajnic, ki jih bomo razsajali, drugim ne porežimo nadzemnih delov, odstranimo le poškodovane dele, mnoge pa so zanimive tudi pozneje s svojo suho rastjo.

Medtem ko je za sajenje listopadnih dreves in grmovnic zdaj še prezgodaj, pa sadimo zimzelene grmovnice, kot so rododendroni in azaleje, iglavci in zimzelene žive meje. Sicer pa v tem času poberemo dozorela semena cvetic in potaknemo vršičke balkonskega cvetja, ki bi ga radi razmnožili.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE