Od konca poletja naprej se zelenjavne gredice praznijo, vendar je zdaj čas, da nanje posejemo in posadimo vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni ali bodo namenjene prezimljenju in spomladanskemu pridelku. Prvim jutranjim meglam navkljub, ki na vrtu puščajo sledove, bo na vrtu živahno. Tam, kjer sadnega drevja ni prizadela pozeba, bomo obirali jabolka, hruške in grozdje, v okrasnem vrtu pa sadili spomladanske čebulnice, presajali in delili trajnice in izkoristili idealen čas, da na novo zasejemo trato.

Zelenjavni vrt

Na zelenjavne gredice z začetkom meteorološke jeseni, ki se začne 1. septembra, sejemo predvsem vrtnine, ki so ljubiteljice hladu: to so špinača, rukola, mesečna redkvica in azijske listnate solatnice. Še vedno, vse tja do sredine oktobra sejemo tudi motovilec. Zgodnje septembrske setve bomo, odvisno od vremena, pobirali že pred zimo ali ob prvih spomladanskih otoplitvah. Posejemo lahko tudi radič za rezanje, tržaški solatnik, ki bo, če bomo dovolj zgodnji in bo razvil dovolj močne korenine, prezimil, enako velja za jesenske setve blitve in špinače.

Ljubitelji zimske oziroma prezimne solate, med katerimi so pri nas najbolj priljubljene krhkolistne sorte posavka, vegorka in bistra ter mehkolistni nansen in zimska rjavka, to lahko sejejo že sredi septembra, pri čemer je priporočljivo, da setev potem ponovijo čez mesec dni, saj ni mogoče predvideti prihoda nizkih temperatur. Te sorte namreč sejemo predvsem za pobiranje spomladi, od naklonjenosti jesenskega vremena pa je odvisno, kako razvita bo zimska solata dočakala začetek zime. Izkušnje pravijo, da najlepše prezimi na stalno mesto posejana (ne posajena) solata s petimi listi. Obvezno jo sejemo v vrstice, da jo bomo spomladi lahko okopali, kar bo spodbudilo njeno rast. V lepi jeseni bo zimska solata iz septembrskih setev morda prevelika za uspešno prezimitev, a v tem primeru jo bomo pobrali podobno kot berivko, za prezimitev pa bomo pustili oktobrske setve.

Pri septembrski setvah omenimo še setev čebule. Čeprav je na slovenskih vrtovih bolj v navadi sajenje čebule s čebulčkom kot setev, lahko za spremembo preizkusimo drugi način. Najbolj se obnese za bele sorte čebule. Seme sejemo zelo plitvo, tako da je samo deloma pokrito z zemljo, saj čebula v popolni v temi slabo kali.

In kaj še lahko na vrt presadimo s sadikami? Še vedno je čas, da posadimo spomladanske sorte solate, ki bodo v lepem vremenu hitro naredile glavice, in nadzemno kolerabico. Septembra sadimo tudi čebulček sorte majski srebrnjak.

V toplem septembru bomo morda morali ukrepati proti pepelasti plesni, ki rada napade jesenske in zimske radiče, pa tudi motovilec. Obnese se preventivno škropljenje z domačimi pripravki iz njivske preslice, pa tudi iz kopriv, žajblja, kamilic, sode bikarbone ter čebulnih in česnovih listov.

Čeprav je septembra že marsikatera gredica prazna ali pa se je posevek na njej zamenjal, se najbrž še spomnimo, kaj je na njej rastlo od pomladi naprej. Če si to zapišemo (ali narišemo), bomo v prihodnji sezoni laže načrtovali razporeditev vrtnin po pravilih kolobarja.

Okrasni vrt

Septembra je idealen čas, da zasejemo novo trato ali obstoječo dosejemo. Takrat z nje odstranimo tudi plevel. Sicer pa v tem času obstoječe trate ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo.

Ta mesec sadimo okrasne čebulnice, ki bodo cvete spomladi (cesarske tulipane, tulipane, narcise, zvončke, spomladanski žafran, hrušice, hijacinte, holandske perunike ...), poberemo dozorela semena cvetic in potaknemo vršičke balkonskega cvetja, ki bi ga radi razmnožili. Potikamo tudi poganjke okrasnih grmovnic, pololesenelih zeliščnih grmovnic in vrtnic.

!!galerija!!

September je primeren za sajenje novih ter delitev in presajanje obstoječih trajnic. Večino trajnic lahko presajamo tako spomladi kot jeseni, samo jesensko presajanje pa ustreza potonikam, telohom, orientalskim makom in bradatim perunikam (te lahko presadimo že poleti po cvetenju). Sadimo jih zgodaj jeseni, da se bodo do zime dobro ukoreninile. Z izjemo trajnic, ki jih bomo razsajali, drugim ne porežemo nadzemnih delov, odstranimo le poškodovane dele, saj so mnoge zanimive tudi pozno jeseni in pozimi s svojo suho silhueto.

Ta mesec lahko sadimo zimzelene grmovnice, kot so rododendroni in azaleje, iglavci in zimzelene žive meje, medtem ko listopadno drevje in grmovje sadimo novembra.

Sadovnjak

Letošnja sadna letina je močno odvisna od tega, koliko so pomladanske pozebe prizadele sadno drevje. Čeprav bo čas za sajenje tega šele novembra, velja prej razmisliti o zasaditvi sadnih vrst in sort, ki ne cvetijo in rodijo hkrati, da bi se v kritičnih letih vsaj del pridelka ohranil.

Posledice pozebe na sadni letini so vidne tudi tam, kjer je sadno drevje obrodilo. Ob pozebi vsi cvetovi namreč niso v enaki razvojni fazi, zato se del plodičev ohrani. Če so zasnovo sadeža delno prizadele temperature pod ničlo, na jablanah in hruškah opazimo pas hrapave kožice okoli srednjega dela plodu ali liso, ki se vleče kot nekakšna kravata ali slinček od peclja proti muhi. Ti plodovi niso bolni, normalno dozorijo in se po kakovosti mesa ne razlikujejo od neprizadetih.

V obloženem sadovnjaku v času debeljenja plodov poskrbimo za oporo obteženih vej z lesenimi rogovilami, oporo morajo imeti tudi drevesa na šibkih podlagah. Po koncu obiranja z dreves odstranimo tudi vse nagnite ali poškodovane plodove, saj se bodo čez zimo spremenili v skladišče trosov glivičnih bolezni. Če sadno drevje prizadene toča, ga takoj poškropimo z bakrovim pripravkom, ki razkuži rane in s tem prepreči širitev rastlinskih bolezni (velja za ves čas vegetacije).

Še vedno je pomembno plitvo okopavanje in pletje kolobarja okrog dreves: z njim preprečimo, da bi trava in pleveli sadnim rastlinam konkurirali za hranilne snovi in vodo, in zmanjšamo relativno zračno vlažnost okoli koreninskega vratu, ki pospešuje razvoj bolezni. Z okopavanjem poleg tega od drevesa začasno odženemo voluharja. Če tega glodalca ni v sadovnjaku, kolobar okoli drevesa pokrijemo z zastirko, v nasprotnem primeru se ji izognimo.

Sadnega drevja že od srede julija ne gnojimo z gnojilom, v katerem je pretežni del dušika (N), ki spodbuja rast. Zaželeno je namreč, da se ta ustavi, les pa dozori, da laže prezimi. Lahko pa uporabimo mešana gnojila NPK ali tista z večjo vsebnostjo kalija (K) in fosforja (P). Zdaj še ni čas za gnojenje dreves s hlevskim gnojem, to storimo šele po koncu vegetacije, ko začne odpadati listje, izognimo pa se mu, če imamo v sadovnjaku voluharja.