Dolgega in vročega poletja vrtovi v pretežnem delu Slovenije niso najbolje preživeli, najbolj tam, kjer niste imeli možnosti urejenega namakanja in ali so vas prizadele omejitve pri porabi vode. Pa tudi sicer izredno visoke temperature in obilo sonca dobršnemu delu vrtnin, sadnega drevja, živih mej, cvetic in trate niso dobro deli. A ne gre, da bi nad stanjem svojega vrta obupovali, septembra, ko se bo le osvežilo, je čas, ko lahko travi pomagate, da bo zimo dočakala v znosni kondiciji, zasadite vrtnine za jesen in zimo in poskrbite, da si bodo trajne rastline opomogle.

Zelenjavni vrt

Preden začnete na gredice sejati solatnice, kot so motovilec, rukvica, hitro rastoče kitajske križnice, zimska solata in špinača, torej vrtnine, ki jih po izročilu povezujemo s septembrom, lahko še vedno poskrbite za radič in endivijo. Če ste med tistimi, ki sta jim avgustovska vročina in počitniška odsotnost preprečili, da bi posejal ali posadil ti vrtnini – nekaj malega časa še imate. Za setev, z izjemo radiča tržaškega solatnika za rezanje, je zelo pozno, a v prvi polovici septembra še lahko posadite sadike endivije in radiča. Preskrbite si močne, zdrave, nikar takšnih, ki so že pri pridelovalcih zastarale. To se kaže po vijoličnorožnatem nadihu na listih. Tudi pri sortah radičev, ki se z zorenjem obarvajo rdeče, morajo imeti sadike sveže zelene liste. Zastarane sadike namreč zelo dolgo ne napredujejo, saj je njihova rast zaradi neugodnih razmer zastala, medtem ko dobre sadike v tem času zelo hitro naredijo listno maso. Od jesenskih radičev raje izberite tiste s krajšo rastno dobo, kot so štrucar, castelfranco ali palla rossa z nižjimi številkami ob imenu (2 ali 3), saj to pomeni, da sorta hitro dozori.

Motovilec, ki ga boste posejali septembra, boste nabirali še to jesen. K hitri kalitvi mu pomagajte tako, da zasenčite gredico, na katero ste ga posejali, saj v vročini slabo kali, in res redno skrbite, da je zemlja vedno vlažna. Hitreje bo napredoval, če bo posejan v vrste, da boste lahko tla med njim rahljali. Sicer pa v intervalih posejte rukolo, kitajske križnice za solato in v šele v drugi polovici prvič zimsko solato za pomlad. To so sorte, ki bodo prezimile na prostem: zimska rjavka, nansen, posavka, vegorka in bistra. Izkušeni vrtičkarji jih potem sejejo še enkrat do srede oktobra.

Lahko tudi ponovno posejete špinačo, redkvico, na začetku meseca tudi grah. Septembra se obnesejo setve stoletne čebule, za setev majskega srebrnjaka pa je pozno, vendar ga lahko konec septembra začnete saditi s čebulčkom. Za sajenje česna pa je skoraj dva meseca prezgodaj.

Če imate radi črno redkev in vam kdo odstopi sadike, jih v tem času lahko presadite na svoj vrt.

Okrasni vrt

Tudi v okrasnem vrtu vas septembra čaka precej dela. Najprej trata: Če vztrajate pri »slovenski angleški trati«, so vam izkušnje zadnjih sušnih in vročih poletij gotovo dale misliti. Hitro rastoče trave, ki zahtevajo vsakotedensko košnjo, obilno zalivanje in pogosto dodajanje mineralnih gnojil, postajajo s spreminjajočo se klimo čedalje večje breme, predvsem ekološko. Zato velja razmisliti, ali ne bi v prihodnje vsaj del okrasne trate spremenili v travnik s cveticami in deteljico, ki se kosi le dvakrat letno, v katerem so pleveli manj invazivni in ki preživi tudi brez zalivanja. Morda bi nekaj travnih površin nadomestili z nizkimi rastlinami, ki oponašajo videz trate, ali vsaj prilagodili mešanico trav tako, da bo zelenica bolj odporna na sušo. 

A tako kot za klasično trato je treba tudi za novo zasnovo takšne površine poskrbeti ob pravem času in september je kot nalašč za to. Najprej pripravimo tla, da se uležejo, jih povaljamo in se proti koncu meseca lotimo setve. Prednosti jesenske zasnove trate sta, da pleveli manj klijejo kot spomladi in da je predvidoma več padavin. Če teh ni, setev tri tedne redno zalivamo (s pršenjem, ne s curkom). Septembra lahko tudi dosejemo prazne zaplate med travo. Če še uporabljamo mineralna gnojila, obstoječe trate po poletju ne gnojimo več z dušikovimi, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo.

Zgodaj jeseni delimo nekatere okrasne trajnice. Najprej jih izkopljemo, previdno razdelimo podzemni del in razsadimo na pripravljena mesta. Med trajnice, ki jih presajamo le jeseni, sodijo potonike, telohi, orientalski maki in bradate perunike (te lahko že poleti), na pomlad pa raje počakajmo s trajnicami, ki imajo lesnate korenine, so toplotno zahtevnejše (sivka), in z okrasnimi travami. Ta čas je primeren tudi za sajenje zelenih ali pololesenelih potaknjencev balkonskih rastlin in grmovnic, ki bi jih radi razmnožili, ter sajenje zimzelenih grmovnic in iglavcev na vrt.

Že septembra lahko sadimo spomladi cvetoče čebulnice (zvončke, tulipane, narcise, luke …), a se ne mudi, saj je najboljši čas takrat, ko začne z dreves odpadati listje. Sezonskim in trajnim cveticam podaljšujemo čas cvetenja tako, da obiramo odcvetele cvetove, naberemo pa tudi seme enoletnih in dvoletnih cvetic za prihodnjo sezono, kot so tagetes, ognjič, zajčki, bazilika in kapucinke.

Sadovnjak

V nasprotju z lansko sezono, ki jo je zaznamovala pomladna pozeba, je letos večina sadnega drevja dobro obrodila. Pri sadju, ki ga shranjujemo za poznejšo porabo, morda celo za ozimnico, predvsem jabolkah in hruškah, moramo biti pozorni, da je obrano o pravem času, ko razvije vse sladkorje, aromo in se lepo obarva. Jabolka in hruške, pri katerih plodov sploh nismo ali pa nismo dovolj redčili, so drobnejša, zaradi bližine pa je tudi več možnosti, da so črviva. Takšni sadeži na drevesu prisilno, predčasno dozorijo, mnogo jih odpade, zato moramo pri zlaganju v zabojčke vse pregledati in izločiti bodisi črvive ali kakorkoli načete (morda okljuvane ali opikane od os), saj bodo hitro začeli gniti in okužili še druge. Preobilo sonca je marsikje povzročilo tudi ožige na plodovih, zato izločimo tiste, ki imajo okrogle oz. elipsaste zaplate, podobne opeklinam na koži. Tudi ožigi namreč povzročajo gnitje.

Jabolk in hrušk za ozimnico ne obiramo pred zrelostjo, če se ne zanesemo na svojo presojo, se prepričajmo po barvi pečk. Pri dozorelih plodovih so te črne. Pri nezrelih so še bele, potem pa počasi temnijo prek različnih odtenkov rjave. Sadeže z istega drevesa včasih obiramo postopoma ves teden, saj ni nujno, da vsi dozorijo hkrati. Vedeti moramo tudi, da sorte jabolk, za katere je značilna rdeča krovna barva, te ne bodo dobile v kleti. Plodovi se namreč na drevesu lepo barvajo, ko so dnevi sončni, v jutrih in ponoči pa temperatura zraka pade pod 12 stopinj Celzija. V sezoni obiranja, ko so noči toplejše, bodo sadeži manj obarvani.

Ob obiranju jablan in hrušk lahko z drevesa tu in tam odstranimo kakšen zelo navpično rastoč letošnji poganjek, posebno če smo to opravilo (zeleno rez) zanemarili čez poletje. Obvezno pa po obiranju z drevesa sklatimo vse gnile in bolne sadeže, saj bi se do pomladi spremenili v zasušene »mumije«, ki so skladišča bolezenskih trosov.

Če v sezoni zorenja jabolka, hruške, slive in grozdje obletavajo in poškodujejo ose, jim nastavimo pasti. Izdelamo jih iz 1,5-litrskih zamašenih plastenk, v katere z nožem naredimo luknje, skozi katere jih v notranjost privabi pijača na dnu, oblika odprtine pa jim preprečuje pot nazaj ven. V plastenko za vabo nalijemo dva ali tri decilitre piva, vina ali razredčenega kisa in jo obesimo na drevo. Nikakor pa ne uporabimo sladkega soka, ker privlači tudi čebele.

Če smo spomladi ali lansko jesen na novo sadili sadno drevje in je začetek jeseni še vedno suh, ga zalivamo, kot smo to počeli poleti. Posebej občutljive so aktinidije, ki imajo zelo plitve korenine.

Če so vaše jablane letos lepo obrodile, lahko iz dela pridelka naredite jabolčni kis. Za kisanje so primerne sorte, ki dozorijo od začetka septembra naprej. Predčasno odpadlih jabolk ter nagnitega ali črvivega sadja za kis ne uporabljamo. Jabolka zmeljemo v kašo ali iz njih iztisnemo sok. V tej osnovi, ki ji nikoli ne dodajamo vode, se bo najprej razvilo alkoholno vrenje, ko se bo to umirilo, pa kisanje oz. ocetnokislinska fermentacija. Več o pripravi jabolčnega kisa si lahko preberete tukaj.