Sobne rastline lahko poleti prestavite na prosto – a le, če jih pravilno pripravite

Veliko sobnih rastlin poleti zelo dobro uspeva na prostem, vendar jih je treba postopno privaditi na zunanje razmere. Neposredno sonce, veter in temperaturna nihanja lahko povzročijo ožige listov ali druge poškodbe.

VIDEO: Sobne rastline niso le dekor – vsaka nosi svojo zgodbo (Eva Jera Hanžek in Jan Robin)

Veliko sobnih rastlin izvira iz tropskih in subtropskih območij, kjer imajo več svetlobe, višjo zračno vlago in boljše kroženje zraka kot v stanovanjih. Poletno bivanje na prostem jim zato pogosto zelo koristi. Tako na prostem dež naravno spere prah z listov in izboljša njihovo sposobnost fotosinteze, višja zračna vlaga spodbuja zdravo rast, rahlo gibanje zraka zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni, boljša osvetlitev in več ogljikovega dioksida pospešujeta rast in tvorbo novih listov.

Taščin jezik dobro prenaša poletne temperature in ga lahko prestavite na prosto. Foto T.sableaux/Shutterstock

Sobne rastline prestavimo na prosto, ko so temperature ponoči dovolj visoke, za večino to pomeni nad 12 do 15 stopinj Celzija. Večino sobnih rastlin lahko postavite v senco ali polsenco. Neposrednemu soncu jih je treba izpostavljati postopoma, saj lahko tudi kaktusi ob nenadni selitvi iz stanovanja utrpijo sončne ožige. Večina rastlin potrebuje mesto na prostem brez močnega vetra, kaktuse in sukulente pa je treba zaščititi pred dolgotrajnim dežjem, ki lahko povzroči gnitje korenin.

Na prostem se zemlja zaradi vetra in višjih temperatur hitreje izsuši, zato je treba redno preverjati vlažnost zemlje in po potrebi tudi pogosteje zalivati. Zunaj pa so rastline tudi bolj izpostavljene škodljivcem, zato jih je dobro redno preverjati in ustrezno zaščititi pred njimi.

Rastline je priporočljivo prenesti nazaj v stanovanje, ko nočne temperature padejo pod 10 stopinj Celzija. Najprej jih je dobro postaviti v hladnejši prostor za dva do tri tedne. Tako se laže prilagodijo na nižjo zračno vlago v ogrevanih prostorih, kar zmanjša možnost odpadanja listov in rjavenja robov. Pred vrnitvijo v stanovanje pa jih je dobro temeljito pregledati tudi zaradi škodljivcev.

Tri sobne rastline, ki bodo čez poletje dobro uspevale zunaj

Monstera (Monstera deliciosa): Monstera bo poleti na prostem pogosto razvila večje in bolj zdrave liste zaradi več svetlobe, boljšega kroženja zraka in višje zračne vlage. Postavite jo v svetlo senco ali polsenco, kjer ni izpostavljena močnemu opoldanskemu soncu, saj lahko to povzroči ožige listov. Pred selitvijo jo je treba postopoma privaditi na zunanje razmere.

Zlati potos lahko poleti dobro uspeva na prostem. Foto Firn/Shutterstock

Zlati potos (Epipremnum aureum): Zlati potos, priljubljena vzpenjava sobna rastlina s pisanimi srčastimi listi, sodi med najbolj prilagodljive sobne rastline. Poleti lahko dobro raste na prostem v senci. Neposrednemu soncu se je treba izogibati, saj lahko poškoduje liste. Za zlati potos sicer sodi med rastline, ki čistijo zrak in imajo sposobnost vpijanja vlage.

Taščin jezik (Sansevieria): Taščin jezik je pogosta rastlina v domačih prostorih in pisarnah, saj ne zahteva veliko nege. Zato je tudi primerna za tiste, ki še ni majo veliko izkušenj z zelenimi rastlinami. To pa je tudi rastlina, ki izboljšuje zrak v zaprtih prostorih tako, da absorbira škodljive snovi v zraku, kot sta formaldehid in toluen, ki naj bi vplivala na spanec, razpoloženje in raven energije.

Taščin jezik bo poleti na prostem najbolje uspeval na sončnem ali rahlo senčnem mestu. Foto Lacey Dent/Shutterstock

Taščin jezik dobro prenaša poletne temperature in ga lahko prestavite na prosto. Najbolje bo uspeval na sončnem ali rahlo senčnem mestu, vendar ga je treba na močnejše sonce navajati postopoma. Na prosto ga prestavite šele, ko so nočne temperature nad približno 13 stopinj Celzija.

Ozelenjene strehe in fasade: modna muha ali nuja v vse bolj vročih mestih?