Sobne rastline pozimi trpijo bolj, kot si mislimo – s temi koraki jih ohranimo zdrave

Doma imamo zelo raznovrstne sobne rastline, ki izvirajo z vseh koncev našega planeta, od Južne Amerike do Azije. Zimske razmere v naših domovanjih niso idealne za njihovo rast in razvoj. A potruditi se moramo po najboljših močeh, da jih pravilno oskrbimo.

Če bi jim lahko zagotovili idealne razmere, bi številne lončnice kaj hitro prerasle lončke in pognale v nebo. Marsikateri fikus je v svojem naravnem okolju mogočno drevo. Doma pa ga imamo v lončku. Ker se težko posvetimo vsaki rastlini posebej in ji namenimo optimalen substrat (zemljo), sledimo nekim splošnim smernicam. Najboljši substrat je sestavljen iz kakovostnih šot in kompostiranih lesnih vlaken. Prava kombinacija daje zračnost in strukturo, v kateri raste in uspeva koreninski sistem. Prav tako vsebuje kompost in naravno glino, kar pomeni dodatno organsko snov in nekaj hranil. Glina je vtrta v vlaknato strukturo, ker le tako lahko zagotovimo dobro zadrževanje vlage in hranil v območju koreninskega sistema. Seveda pa ima substrat dodana še začetna hranila, za prve tedne po presajanju.

Zakaj so imele naše babice polne sobe rastlin (in zakaj jih mi težje ohranjamo)

Mnogi vrtnarji imamo med vrtnarsko sezono veliko dela na vrtu in v sadovnjaku, zato si čas za sobne rastline vzamemo pozimi. Ker je v stanovanju zrak suh in primanjkuje svetlobe, so rastline že zaradi tega v stresu. A presajanje moramo opraviti in jih po potrebi prestaviti na svetlejše mesto. Načeloma presajamo na eno ali dve leti. Po potrebi v malce večji lonček. Na dnu lončka je dobro narediti drenažo. Uporabimo lahko glinopor, koščke keramike, kamenčke ali celo plovec, ki je kamnina vulkanskega izvora. To lahko uporabimo tudi na vrhu substrata za lepši videz in zadrževanje vlage.

Pri presajanju vedno temeljito pregledamo korenine. Če opazimo kakšno gnilo ali suho, jo odrežemo s čistimi škarjami. Nikoli ne trgamo substrata s korenine, temveč ga le nežno odstranimo. Na drenažo nasujemo substrat in rastlino dobro učvrstimo. Na koncu lonček zapolnimo do vrha ter zmerno zalijemo. Po presajanju ne gnojimo, saj dober substrat že vsebuje začetna hranila za prvih nekaj tednov.

Pozimi lahko sobne rastline premaknemo bliže k oknom, da bodo imele dovolj svetlobe. Foto Vanes Husić In arhiv Metrob

Premalo svetlobe in stres

V zimskem času je svetlobe manj. Rastline preprosto premaknemo bliže oknom. Številnih slabša osvetlitev ne moti, a le za krajše obdobje. Manj občutljive so potos, zamija, filodendron, aglaonema, sanseverija, praproti. Te so v naravnem okolju del podrasti ali pa preprosto lepo uspevajo v senci krošenj dreves, zato dobro preživijo zimo v naših stanovanjih.

Zaradi ogrevanja imamo suh zrak, kar občutimo tudi sami. Redno zračenje in prezračevalni sistemi pomagajo, a po izkušnjah je najbolj učinkovit vlažilnik zraka. Običajno imamo v dnevni sobi na kupu večje število lončnic. Zato lahko zraven postavimo vlažilnik zraka. Rastline nam bodo zelo hvaležne. Če le imamo čas in vol­jo, jim občasno z vlažno krpico očistimo tudi liste, na katerih se nabira prah. Tako izboljšamo fotosintezo, saj rastlina lahko bolje izkoristi svetlobo.

Napake pri skrbi za rastline, ki jih delamo skoraj vsi – in kako jih hitro odpraviti (VIDEO)

Vrtnarji poznamo rastlinski stres z domačega vrta. Vsi smo se srečali s točo, vročino, zmrzaljo in vemo, da to lahko celo ustavi razvoj rastline in vodi v izgubo pridelka. Na srečo je pri sobnih rastlinah ta stres manjši. A pomagamo jim na enak način. Pripravke z morskimi algami, aminokislinami in mikrohranili preprosto dodamo pri zalivanju.

Sobne rastline presajamo na eno ali dve leti. Foto Vanes Husić In arhiv Metrob

Škodljivci: kaparji in mušice

Pogosti škodljivci so kaparji. Gre za precej trdovratno žuželko, ki jo prepoznamo po čvrsti kapici, do 6 mm velikih, sivorjavih lus­kah pod listi, na listnih žilah in poganjkih. Te oblike so samice, ki lahko pod kapico izležejo tudi po več sto jajčec. Kaparji izločajo medeno roso, ki je vidna kot lepljiva obloga na listih. Nanjo se pogosto naselijo tudi glivice sajavosti, ki povzročajo črno prevleko na listih. Okuženo rastlino takoj osamimo in ročno odstranimo škodljivca. V veliko pomoč nam je loščilo za liste. Poleg tega, da so listi dlje časa čisti in lepo sijoči, loščilo ustvari prevleko na rastlini, ki kaparjem ne ugaja.

Poleg kaparja lahko pogosto opazimo mušice, ki letajo okoli sobnih rastlin. Gre za mrtvaško mušico, pri kateri težave povzročajo ličinke. Te so v substratu rastline. Večino jih prinesemo v stanovanje z novo okuženo rastlino ali s poceni substratom. Da ujamemo odrasle mušice, nastavimo rumene lepljive ploščice. Na srečo lahko proti škodljivim ličinkam uporabimo povsem naraven pripravek iz nematod, s katerim preprosto zalijemo rastline. Nematode uničijo ličinke in rastline so rešene. Ker poznamo razmoževalni cikel mrtvaške mušice, postopek ponovimo čez dva tedna. Najbolje bo preventivno zaliti kar vse sobne rastline, ki so zraven okužene, saj se škodljivec hitro širi.