

Po dolgi zimi se že močno veselimo, da na vrtu zacvetijo cvetlični grmi, ki naznanjajo pomlad ter nas pogosto razveseljujejo globoko v poletje. V naš vsakdan vnašajo barve in prijeten vonj, seveda pa je pomembno, da zanje ustrezno skrbimo. Pogosto se namreč zgodi, da listi izgubijo intenzivno zeleno barvo, cvetenje je slabše, kot bi si želeli, rast pa postane počasna. Da nas letos na vrtu ne bi doletele takšne skrbi, lahko uporabimo preprost vrtnarski trik, ki grmom pomaga spodbuditi bujnejše cvetenje.
Trik je v dodatku soli, ki jo potresemo ob rastišču, a ne govorimo o običajni soli, ki jo imamo v kuhinji. Gre za epsomsko sol, ki je na videz podobna kuhinjski, a je kemična spojina magnezijevega sulfata (MgSO₄·7H₂O). Sestavljajo jo magnezij, žveplo in kisik, elementi, ki pri uspevanju rastlin igrajo pomembno vlogo. Prav dodatek te soli zemlji lahko v primeru pomanjkanja magnezija ali žvepla bistveno prispeva k zdravju in vitalnosti naših cvetličnih grmov.
Epsomska sol ni univerzalno gnojilo, temveč vir magnezija in žvepla; smiselna je predvsem pri tleh, kjer teh elementov primanjkuje.
Ena največjih prednosti epsomske soli je zagotavljanje dostopnega magnezija rastlinam. Magnezij sodeluje pri presnovnih procesih in je osrednji del molekule klorofila, sodeluje pa tudi pri prenosu fosforja v rastlini. Ne povečuje neposredno absorpcije vseh hranil (dušika, fosforja in kalija), kot se pogosto navaja, temveč omogoča njihovo učinkovitejšo izrabo, kadar je magnezija dovolj. Ko rastlina prejme dovolj magnezija, lahko hranila iz zemlje izkoristi učinkoviteje, posledice pa so hitrejša rast, močnejši poganjki in bolj bujno cvetenje – če je bil vzrok težav dejansko pomanjkanje magnezija.
Magnezij je ključni del klorofila, zelenega pigmenta, ki omogoča fotosintezo. Če ga primanjkuje, listi začnejo rumeneti med listnimi žilami (značilna medžilna kloroza pri starejših listih), rast pa se upočasni. Dodajanje epsomske soli lahko pomaga ohraniti temno zeleno barvo listov, kar kaže, da rastlina učinkovito proizvaja energijo. Več energije pomeni več cvetov in močnejša stebla, ki lažje nosijo bogate cvetove.
Tudi žveplo, drugi pomemben element epsomske soli, ima pomembno vlogo, saj sodeluje pri tvorbi aminokislin, encimov in vitaminov ter podpira nastajanje beljakovin v rastlinah. Epsomska sol nima izrazitega fungicidnega učinka; lahko pa posredno prispeva k večji odpornosti rastlin, ker izboljša njihovo splošno prehransko stanje. Zato ni nadomestilo za fungicide ali druga zaščitna sredstva, lahko pa pomaga okrepiti naravno vitalnost rastlin.
Znaki, da rastline potrebujejo dodaten magnezij, so sicer precej lahko prepoznavni. Med najpogostejše spadajo rumenenje listov, šibka rast, tanki poganjki in slabše cvetenje. V takšnih primerih lahko uporaba epsomske soli hitro prinese vidno izboljšanje – ob predhodni potrditvi, da ne gre za pomanjkanje drugih hranil ali neustrezne talne razmere.
Najpogostejši način je zalivanje rastlin z raztopino ene žlice epsomske soli v litru vode. S to mešanico zalijemo tla okoli korenin največ enkrat mesečno v času rastne sezone. Sol lahko potresemo tudi neposredno po zemlji okoli rastline in jo nato zalijemo. Za hitrejši učinek velja pripraviti blažjo raztopino in poškropiti liste, najbolje zgodaj zjutraj ali zvečer. Pomembno je, da smo pri doziranju epsomske soli zmerni, saj lahko s pretiravanjem porušimo hranilno ravnovesje tal in zavremo sprejemanje kalcija ali kalija.