Suho listje na vrtu koristno uporabimo – a ne vsakega in ne povsod!

29. 10. 2020 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock

glivične bolezni, zastirka, listovka, kompost, suho listje

V gozdu, v katerega človek ne posega preveč, najdemo najrahlejšo rodovitno prst. Zanjo je zaslužno tudi odpadlo listje, ki tla ščiti, hkrati pa s pomočjo mikroorganizmov razpada v humus. Za podoben proces poskrbimo tudi na vrtu, vendar za zastirko in kompost ni primerno vse listje, na trati pa sploh ni dobrodošlo.

Listje na trati

Vrtni trati odpadlo listje ni ravno po godu, saj travi jemlje svetlobo in zrak, poleg tega se pod njim zadržuje vlaga, zaradi česar je bolj občutljiva na glivične bolezni. Če imamo na vrtu listopadna drevesa, trato vsaj enkrat na teden grabimo in listje z nje odstranimo. Če listja ni veliko, ga lahko, hkrati s košnjo trave, zdrobimo, »zmulčimo« skupaj s travo, če seveda imamo kosilnico s funkcijo mulčenja. Ta ostanke rastlin seseklja na drobne koščke, ki ostanejo na pokošeni površini. Mulčenje je smiselno, dokler jeseni ne pritisne tolikšen mraz, da temperatura tal pade pod 6 stopinj Celzija, ko mikroorganizmi ne sodelujejo več pri razgradnji organskih snovi.


Zastirka

Suho listje je uporabno kot zastirka okoli občutljivejših okrasnih in sadnih rastlin ali na praznih zimskih gredicah. Z njo zaščitimo koreninski sistem rastlin pred nizkimi temperaturami, prst pa pred zbijanjem in izpiranjem. Suho zastirko iz celih, večjih listov rad raznaša veter, dokler se ne posede zaradi padavin, zato jo obtežimo z vejami ali pa uporabimo zastirko iz zdrobljenega listja (lahko ga zdrobimo z vrtnimi drobilniki ali kar s kosilnico za trato). Zadostuje nekaj centimetrov debela zastirka iz zdrobljenega listja, pri nezdrobljenem naj bo debelejša.

Kompost

Zdravo, neokuženo listje jeseni odlagamo v kompostnik izmenično s plastmi bolj mokrih organskih odpadkov ali ostankov sadja in vrtnin. Zaradi časa, ko odpada listje, kompostni kup jeseni pogosto zaključimo prav z večjo količino listja (lahko ga obtežimo z vejevjem), ki bo služilo kot plast toplotne izolacije in tako pospešilo razkrajanje organskih snovi. Listje se bo v kompostu hitreje razgradilo, če ga bomo prej zdrobili. Tudi v posodi za hitro kompostiranje listje skupaj z drugimi odpadki trohni zelo hitro.

Listovka

Listovka je kompost, ki ga pripravimo s kompostiranjem samega listja, brez dodatkov. Najboljšo listovko lahko naredimo iz premešanega listja čim več drevesnih vrst, da le ne vsebujejo preveč čreslovin (oreh, kostanj, hrast). Listovka vsebuje izredno veliko humusa, zato je rahla in zračna. Odlična je za vrtnine, okrasne rastline, presajanje sobnih rastlin in za vzgojo sadik.

Za listovko zbiramo listje na kupu v bolj odročnem delu vrta, saj je trohnenje dolgotrajnejši proces kot razpadanje mešanega komposta. Da listje povsem razpade, lahko traja tudi tri leta, proces pa se zelo skrajša v posodi za hitro kompostiranje. Čas razpadanja se skrajša tudi, če ga zdrobimo ali mu dodamo dodatke, ki pospešujejo kompostiranje.

!!galerija!!


Vrste listja, ki ga rastline ne marajo

Za kompostiranje in zastirko ni primerno orehovo listje, ker se iz njega v tla izpira juglon, ki zavira rast drugih rastlin. Znano je namreč tudi to, da pod orehom uspeva malo rastlin. Podobno delovanje imata tudi hrastovo in kostanjevo listje. Če imamo listje omenjenih treh dreves v majhnih količinah, ga vseeno lahko dodamo na kup za kompost ali listovko. Majhen delež, pomešan z listjem drugih vrst ali z drugimi organskimi odpadki, ne bo škodil.

Okuženo listje

Za zastirko gredic, kolobarja pod drevesi ali kompostiranje vedno uporabljamo le neokuženo listje. Z okuženim imamo največkrat opraviti pod sadnimi drevesi, pri katerih se srečujemo s številnimi glivičnimi okužbami. Najpogostejša je škrlup (rjave pege na listih in sadežih), zlahka prepoznavne so tudi breskova kodravost, oranžne pege hruševe rje, listna luknjičavost koščičarjev ipd. 

Na okuženem listju se namreč trosišča bolezenske glive, ki so vir za nadaljnje okužbe, razvijejo prej, preden listje razpade. Tako denimo na spletni strani FITO-INFO, Slovenskega informacijskega sistema za zdravstveno varstvo rastlin, preberemo, da je dober preventivni ukrep za obvladovanje škrlupa odstranjevanje okuženega listja v sadovnjaku po obiranju sadja. S tem zmanjšamo možnost prezimitve glive in oblikovanja zimskih trosišč v naslednjem letu. K pospešitvi razgradnje listov pripomore mulčenje odpadlega listja in škropljenje listja z 2- do 4-odstotno raztopino uree. Okuženo listje iz vrtov pa lahko vrtičkarji oddajo kot zelene odpadke na komunalna podjetja.

Marsikdaj preberemo nasvet, naj obolelo listje zakurimo, toda priporočilo ni dobro: odpadlo listje namreč ni povsem suho, slabo gori in povzroča veliko smrdečega in zdravju škodljivega dima. Kurjenje vrtnih odpadkov oz. zelenega odreza na prostem je sicer prepovedano.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE