Tako pogosto je treba pokositi zelenico, da bo lepo zelena celo poletje

Lepa, gosta in enakomerno zelena trata, kakršno lahko v teh dneh občudujemo na igriščih nogometnega prvenstva, ni le rezultat rednega zalivanja in gnojenja. Eno najpomembnejših opravil, ki ga številni lastniki vrtov pogosto podcenjujejo, je pravilna košnja. Ne le dosledno zalivanje, tudi pogostost košnje je ključna za zdravje travnih površin, saj lahko prav od nje zavisi, ali bo trata bujna ali pa jo bo hitro preplavil plevel. Zato velja poznati nekaj pravil, ki jih predlagajo strokovnjaki na portalu Marthe Stewart.

Pogostejša košnja namreč preprečuje, da bi plevel razvil cvetove in semena ter se razširil po vrtu. Te nezaželene rastline namreč navadno rastejo hitreje kot večina travnih vrst, zato jih redno krajšanje učinkovito oslabi. Hkrati pa se trava zaradi pogoste košnje zgosti. Ko rastlini redno odstranjujemo vrhnji del, začne energijo usmerjati v razrast v širino. Posledica je tako gostejša travna preproga, ki sama po sebi otežuje razvoj plevela.

Pravilo ene tretjine

Največja napaka, ki jo delajo številni lastniki travnih zelenic, je predolgo odlašanje s košnjo. Ko trava postane previsoka, pa jo nato pogosto pokosijo prenizko. Takšen šok lahko travo močno oslabi. Strokovnjaki zato priporočajo tako imenovano pravilo ene tretjine. Pri posamezni košnji nikoli ne odstranimo več kot tretjine višine travnih bilk. Če je trava visoka devet centimetrov, jo skrajšamo največ na šest centimetrov. Na ta način ohranimo dovolj listne mase, v kateri trava shranjuje energijo in vlago. Če odstranimo preveč zelenega dela, rastlino oslabimo, trata pa postane bolj občutljiva za bolezni, sušo in sončno pripeko.

Prenizka košnja ima svojo ceno

Mnogi menijo, da bodo z zelo kratko pokošeno trato prihranili čas, ker bo naslednja košnja potrebna pozneje. V resnici pa je učinek ravno nasproten. Prenizko pokošena trava pogosto porjavi, saj rastlina potrebuje čas za okrevanje. Poleg tega sončni žarki lažje prodrejo do tal, kjer spodbudijo kalitev semen plevela. Trata se zato začne redčiti, prazna mesta pa hitro zapolnijo nezaželene rastline.

Adijo skrbno pokošena trata, vse več Slovencev se odloča za takšno zelenico

Kdaj kositi in kdaj ne?

Pomembno pa ni le, kako pogosto kosimo, ampak tudi v kakšnih razmerah. Mokre trate, na primer, nikoli ne bi smeli kositi. Sveže odrezani deli travnih bilk so namreč takrat bolj dovzetni za bolezni in glivične okužbe. Poleg tega se mokra trava ne reže enakomerno, temveč se lepi na kosilnico in pušča neurejen videz. Če je trava po dežju previsoka, jo najprej pokosimo na najvišji nastavitvi kosilnice. Po nekaj dneh postopek ponovimo in višino postopoma znižujemo. Tako ostanemo zvesti pravilu ene tretjine in travi ne povzročimo nepotrebnega stresa.

Dobro pa je vedeti še naslednje. V naših podnebnih razmerah večina trav najbolje uspeva pri višini med sedem in deset centimetrov. Višja trava ima globlji koreninski sistem, bolje prenaša sušo in poletno vročino ter ostaja dlje časa zelena. Če želimo zelenico, ki bo všeč tako nam kot tudi sosedom, je torej recept precej preprost. Redna tedenska košnja, nikoli prenizko rezanje in nekaj potrpežljivosti.