

Dnevi se že vztrajno krajšajo, temačen popoldanski čas pa poskušamo čim bolj izkoristiti. Idej, kaj početi, ko se zunaj spusti tema, ne manjka. Marsikdo se domisli, da bi lahko zvečer poskrbel za svoje sobne rastline, na primer. Res je, da čas za zalivanje in negovanje lončnic ni slab, presajanje pa v tem obdobju ni najboljša ideja.
Mnogi ljubitelji rastlin se sprašujejo, ali je hladnejše obdobje, torej jesen ali zima, primeren čas za ta vrtnarski poseg. A odgovor še zdaleč ni enoznačen, saj je odvisen od vrste rastline, pogojev v prostoru in načina presajanja. Pa vendarle obstajajo razlogi, zakaj je presajanje bolje prestaviti na kakšen drug letni čas.
Večina sobnih rastlin, zlasti tropskih, namreč sledi določenemu letnemu ciklusu rasti. Spomladi in poleti, ko so dnevi daljši in temperature višje, rastline aktivno rastejo. To pomeni, da tvorijo nove liste, poganjke in korenine. Jeseni in pozimi pa se rast večinoma upočasni ali pa celo ustavi.
To obdobje mirovanja je za rastline sicer popolnoma naraven proces, v katerem porabljajo manj energije in vode. A ker je presajanje za rastlino vedno stresen dogodek, saj se korenine lahko delno poškodujejo, okolje pa se spremeni, je priporočljivo, da ga izvajamo takrat, ko ima rastlina dovolj moči za regeneracijo. To se praviloma zgodi spomladi, ko se rast ponovno aktivira.
Zaradi nižjih temperatur in manj svetlobe rastline v tem času počasneje tudi koreninijo. Po presajanju potrebujejo čas, da se prilagodijo novemu substratu. Če je rast počasna, obstaja nevarnost, da bo rastlina dlje časa v stresu in tako bolj občutljiva na bolezni.
V počasnem obdobju rastlina porablja tudi manj vode. Če jo po presajanju zalivamo tako kot običajno, lahko substrat ostane predolgo moker, to pa vodi do gnitja korenin. To je še posebej nevarno pri rastlinah, ki zahtevajo dobro odcedno zemljo, na primer sukulente ali orhideje. Zato se je presajanju v zimskem času bolje izogniti in, če res ni nujno, počakati na pomlad.