Dočakali smo prvo snežno pošiljko v tej zimi, in ker je sneg moker in težak, se ta zlahka oprime dreves in živih mej. Zato je nujno, da v domačem vrtu in okrog stanovanjskih blokov sproti otresamo sneg z vej, da bi preprečili snegolom dreves.

• Težek sneg otresamo z dreves in grmovnic ter živih mej, dokler še ni primrznjen na rastline, saj bi takrat polomili vejice.
• Z upognjenih drevesnih vej lahko otresamo sneg z grabljami, tako da od spodnje strani nihamo veje, lahko pa si v ta namen pripravimo dolgo, močno leseno letev, na koncu katere pravokotno zabijemo prečko, tako da dobimo pripomoček v obliki črke T.

PREBERITE ŠE: ZAŠČITA RASTLIN PRED POZEBO, SNEGOLOMOM IN DIVJADJO

• Za lomljenje so najbolj občutljive veje, ki iz debla izraščajo pod ostrim kotom, precej kvišku. Čim večji je kot (ali če so veje skoraj vodoravne), manj je verjetno, da se bodo odčesnile. Marsikomu se zdi ta zakonitost ravno nasprotna od pričakovanega, vendar to zanesljivo drži. Ko vzgajamo obliko krošnje sadnih dreves, dosegamo večji kot tudi s privezovanjem enoletnih poganjkov v bolj vodoraven položaj.
• Gosto raščene grmovnice in živa meja so nekoliko manj občutljive na lom vej, vendar sneg kljub temu otresamo sproti, da ne ostanejo trajno upognjene.

PREBERITE ŠE: PREPREČIMO SNEGOLOM SADNIH DREVES

• Za snegolom je zelo občutljiv oreh, ki pogosto požene dva vrhova, ki se v »koraku« kot pri frači zraščata v ostrem kotu. Ker so orehi visoka drevesa, lahko pomenijo veliko nevarnost za okolico. Zato je priporočljivo, da že pri mladem drevescu poskrbimo samo za en, navpičen vrh.
• Smreka je med iglavci manj občutljiva, ker ima stožčasto krošnjo in upogljive elastične veje. Ko se nabere dovolj snega, običajno sam spolzi na tla. Med bolj izpostavljenimi so bori. Verjetnost snegoloma se poveča, če mokremu snegu sledita močan veter ali pa dež.