

Zimske padavine so tudi letos prinesle moker in težak sneg, ki se hitro oprime dreves, grmovnic in živih mej. Tak sneg predstavlja veliko nevarnost za lomljenje vej – še posebej, če mu sledijo nizke temperature, veter ali dež, zaradi katerih se sneg sprime in otrdi. Zato je pomembno, da na vrtu in v okolici stanovanjskih stavb ukrepamo pravočasno.
Težak, moker sneg z dreves, grmovnic in živih mej otresamo sproti, še preden se sprime z rastlinami. Ko sneg zmrzne, postane trd in se vej močno oprime – takrat lahko z neprevidnim odstranjevanjem povzročimo več škode kot koristi in polomimo občutljive poganjke.
Sneg z nižjih in upognjenih vej lahko odstranimo z grabljami, pri čemer veje rahlo zanihamo od spodaj navzgor. Pri višjih drevesih si lahko pomagamo z daljšo, trdno leseno letvijo, na katero pravokotno pritrdimo krajšo prečko – tako dobimo preprost pripomoček v obliki črke T, s katerim dosežemo tudi višje dele krošnje.
Največjo škodo na drevju povzroči prav zamuda – ko sneg že zmrzne ali ko se teža zaradi dodatnih padavin še poveča.
Za lomljenje so najbolj občutljive veje, ki izraščajo iz debla pod ostrim kotom in rastejo strmo navzgor. Čim bolj vodoravno je pritrjena veja, tem manjša je verjetnost, da se bo pod težo snega odčesnila. To pravilo pogosto preseneti, a ga v sadjarstvu dobro poznajo.
Pri vzgoji sadnih dreves zato že v mladosti skrbimo za primerne kote rasti – tudi s privezovanjem enoletnih poganjkov v bolj vodoraven položaj, kar dolgoročno zmanjša nevarnost snegoloma.

Za lomljenje so najbolj občutljive veje, ki izraščajo iz debla pod ostrim kotom in rastejo strmo navzgor.
Gosto raščene grmovnice in žive meje so praviloma nekoliko odpornejše, saj se teža snega porazdeli. Kljub temu sneg z njih redno odstranjujemo, da se veje ne bi trajno upognile ali razprle, kar lahko oslabi rastlino in poruši njeno obliko.
Med listavci je za snegolom zelo občutljiv oreh, ki pogosto razvije dva vrhova, zraščena pod ostrim kotom – podobno kot frača. Ker gre za visoko drevo, lahko ob lomu predstavlja resno nevarnost za ljudi, objekte ali vozila. Pri mladih drevesih je zato priporočljivo že zgodaj poskrbeti za en sam, navpičen vrh.
Med iglavci je smreka manj izpostavljena, saj ima stožčasto krošnjo in elastične veje, s katerih sneg pogosto zdrsne sam. Bolj občutljivi so bori, zlasti ob kombinaciji mokrega snega in vetra. Nevarnost se še poveča, če po sneženju nastopi otoplitev z dežjem ali pa hiter padec temperatur.
PREBERITE ŠE: Preprečimo snegolom sadnih dreves
Največjo škodo na drevju povzroči prav zamuda – ko sneg že zmrzne ali ko se teža zaradi dodatnih padavin še poveča. Redno spremljanje razmer in sprotno otresanje snega sta najpreprostejša in najučinkovitejša ukrepa za zaščito dreves, grmovnic in živih mej v zimskem času.