Kdaj zimzelene rastline prizadene zimska suša

Med trajnimi okrasnimi rastlinami na prostem so zimski suši najbolj izpostavljene zimzelene grmovnice in drevesa, ki ne odvržejo listja, ter iglavci – predvsem mlade rastline, ki še nimajo razvejenega koreninskega sistema. Zaradi izhlapevanja preko listov in iglic, predvsem ko se nekoliko ogreje in poleg tega še piha, tudi pozimi potrebujejo vodo, zaradi česar jih moramo, če je zima sušna in ni padavin, zalivati.

PREBERITE ŠE: KAKO ZAŠČITIMO DREVESA IN GRMOVNICE PRED ZIMO

To je še bolj pomembno za rastline, ki so v okrasnih koritih, posodah ali pod nadstreški. Zamrzovanje in odtajevanje koreninskega prostora je na balkonu bistveno hitrejše in izrazitejše kot v vrtni zemlji in to rastline slabo prenašajo. Posebno hitre so spremembe v lahki in zračni prsti, zato za korita takšna ni primerna. Hitra zimska temperaturna nihanja omilimo s pastjo izolacije, denimo s stiroporno ploščo, ki jo postavimo med zunanjo steno posode in prst.

Seveda ne smemo pozabiti, ko mraz malo popusti, zaliti rododendronov, azalej, lovorikovcev, tuj, pacipres, ruševja in drugih iglavcev in zimzelenih rastlin. Zelo pomembno je, da zalijemo samo tla, ne pa tudi poganjkov, listov ali iglic.

Znamenja zimske suše

Čez zimo lahko pri posameznih rastlinah pomanjkanje vode opazimo po uvelih in povešenih listih (včasih pri rododendronu), medtem ko pri nekaterih ni očitnejših znakov. Tako sem npr. avtorica prispevka zaradi zimske suše ugonobila več kot 15 let star lovorikovec, ki mi je v ne prav širokem betonskem koritu zrasel v grm s premerom več kot meter. Ko je bila zemlja v balkonskem koritu zamrznjena, trda kot kameni, si ga nisem upala zaliti, sredi dneva, ko se je malce odtajala, me večinoma ni bilo doma, če pa že, sem omahovala, saj sem se bala, da bi se rastlina preveč napila, potem pa bi zmrzal poškodovala liste in les. Dokler o zalivanju nisem razmišljala in rastline v koritu pozimi prostodušno zalila, ko sem se spomnila, je bilo vse v redu. Tudi lansko zimo je lovorikovec na videz povsem normalno preživel, na pomlad bujno odgnal cvetne brste, potem pa se v nekaj dneh povsem posušil. Ni bilo naključje: usodnost zimske suše se pri zimzelenih rastlinah najpogosteje izkaže prav spomladi.

!!galerija!!

Kdaj pozimi zalivamo zimzelene rastline

Zalivamo, ko ne zmrzuje, najraje takrat, ko so napovedane višje temperature. Če takih obdobij ni, rastline po malem zalijemo sredi dneva, ko se vrhnja plast zemlje nekoliko odtali in lahko vsrka vodo. Pozimi ni treba, da so tla namočena, samo vlažna naj bodo.

Zakaj raje zalivamo po malem? Predvsem pred hudim mrazom s temperaturami pod ničlo bi rastlinam povzročili škodo, če bi jih nenadzorovano »poplavili« z vodo, ob hitrem zmrzovanju pa bi se okoli korenin naredil leden oklep. Takšna napaka je usodna predvsem za rastline s slabo drenažo v tleh ali posodi, v kateri voda zastaja, ali za tiste, ki so posajene v zelo rahlo, šotno prst, v kateri se grudice ne držijo skupaj. Vedeti moramo tudi, da so rastline v posodah in koritih (ki jih npr. nismo ovili z izolacijo) v slabšem položaju, saj je zemlja zamrznjena z vseh strani, medtem ko se v običajnih tleh temperatura z globino dviga.  

PREBERITE ŠE: ZA ZAŠČITO RASTLIN PRED MRAZOM ORGANSKI IN 
ZRAČEN MATERIAL

V času pomanjkanja vode pomaga zimzelenim rastlinam tudi zastirka iz organskega materiala, kot so sekanci, lubje, listje, smrečje itd. Zaradi nje so izgube vode iz tal manjše, zaradi višjih temperatur pod zastirko pa tla pozneje zmrznejo. Če imamo rastline v posodah, je te priporočljivo oviti v volneni ali sintetični filc, zaščito iz kokosovih vlaken ipd. Pomaga tudi, če lonce z bolj občutljivimi rastlinami postavimo blizu skupaj in v zavetje južne stene.

Zimsko oskrbo z vodo seveda izboljša talna snežna odeja, medtem ko moramo sneg z vej in poganjkov zimzelenih rastlin redno otresati.

Zalivanje listopadnih dreves in trajnic

V suhi zimi občasno zalijemo tudi zadnjo jesen posajena sadna drevesa ali jagodičevje, ki se še ni utegnilo dobro ukoreniniti, in pred kratkim posajene okrasne trajnice Tudi tu velja priporočilo, da to naredimo v toplejših dneh, ko se zemlja nekoliko odtaja.