

Slovenska Istra je letos dočakala presenetljivo zgodnje prebujanje narave. Navadni mali zvončki (Galanthus nivalis) so po podatkih Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani prvič v več kot 20 letih opazovanj zacveteli že novembra.
Zvončki veljajo za simbol pozne zime in zgodnje pomladi, njihovo cvetenje pa je običajno vezano na hladnejši del leta. Toda letošnje izjemne vremenske razmere so ritem narave povsem premešale.
Kot pojasnjujeta vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon in raziskovalka Blanka Ravnjak, je k zgodnjemu cvetenju prispeval niz vremenskih ekstremov:
izrazita poletna suša,
Ta zaporedja so rastlini dala “signal” za razvoj. Že 15. novembra so strokovnjaki na terenu v Istri našli prve zvončke v fazi cvetne puščice, ki je kukala iz zemlje. Pod jesenskim listjem pa je bilo videti veliko dobro razvitih rastlin z izrazitimi cvetnimi nastavki.
Navadni zvonček, ki raste v slovenski Istri, sicer že naravno cveti prej kot drugod po Sloveniji – navadno v zadnji četrtini decembra. Gre za lokalno populacijo, ki se je zaradi milejšega podnebja evolucijsko prilagodila zgodnejšemu razvoju.
Vendar postaja tudi ta ritem zaradi vse toplejših zim vse bolj porušen: razmere, ki so bile nekoč značilne za december, danes pogosto nastopijo že mesec prej.
Botanični vrt spremlja potomce istrskih zvončkov še na dveh lokacijah v osrednji Sloveniji. Opazovanja kažejo, da lahko zvončki v celinskem delu zacvetijo prej kot na Obali, kar se morda zdi nenavadno.
Razlog je v zgodnejšem nastopu mraza v notranjosti države: hladni sunkoviti padci temperatur pogosto spodbudijo rastline k hitrejšemu razvoju. Letos so bile tako zelo dobro razvite rastline v celini vidne že v prvem tednu novembra.
Zgodnje cvetenje zvončkov je lahko pokazatelj podnebnih sprememb, pa tudi spreminjajočih se ciklov rastlin, na katere vplivajo suše, temperaturni skoki in ekstremi.
Za vrtičkarje to pomeni: