Tako je naredila družina Mrhar iz Planine pri Postojni. Pred petimi leti so se odločili za gradnjo montažne hiše. Že pri izkopu za temeljno ploščo so opazili, da je spodaj samo kamenje. »Sicer smo predvidevali, da bo bolj kamnito, saj gre za kraški teren, ni­smo pa si predstavljali, da tako zelo. A smo to dejstvo obrnili v svoj prid in se odločili, da ga ne bomo zavrgli, temveč smiselno uporabili.«

Ker je bil izkop zelo zahteven, so bili stroški precej višji, kot sta zakonca pričakovala. Toda po skrbnem premisleku, kako in kje bosta uporabila kamen, sta ugotovila, da bosta lahko marsikje prihranila. »Razmišljala sva tako o estetskem kot uporabnem vidiku,« pojasni sogovornica Danijela. »Ker živimo na terasastem terenu, smo morali s podpornim zidom preprečiti polzenje zemlje. Takoj sva pomislila, kako lepo bi bilo, če bi imeli namesto betona okoli hiše zid iz naravnega materiala – kamenja, ki nama je tudi sicer zelo všeč. Kamnit podporni zid je zdaj na treh straneh – povsod, kjer je bilo treba poskrbeti za varnost in oporo. S tem, da je zid tridimenzionalen, razgiban, neenakomerne debeline, kamni pa so nepravilne oblike, smo dosegli tisto, kar smo želeli – ohraniti avtentični videz naše pokrajine in naravne lastnosti, ki jo krasijo.«

Visoka greda iz kamna

Šli so še korak dalje. Niso se ustavili pri lično urejenem podpornem zidu, temveč so zasnovali manjše gredice za rože in tudi visoke grede. »Če me vprašate, zakaj visoka greda, je odgovor preprost. Povezan je z najino telesno višino, saj sva oba visoka, in če bi naredila klasičen vrt, bi najin križ precej trpel,« z nasmehom pripoveduje Danijela.

Kamne različnih oblik sta povezala z betonom in zgradila visoko gredo, ki je dolga osem metrov in široka dva. »Zanjo smo skrbno izbrali najbolj primerno mesto. Pazili smo, da ne bo zelenjava ves dan na žgočem soncu in da hkrati ne bo ves čas v senci. Notranji rob grede je v bistvu del podpornega zidu, kar je tudi pomembno, saj v naših krajih pogosto piha močan veter ali burja, zato je greda vsaj z ene strani nekoliko zaščitena. Mož je na dno naložil najprej malo bolj debele veje, nato tanjše, potem je sledila plast lista in trave, nad njo hlevski gnoj, na vrh je nasul zemljo. Naredili smo tudi drenažo, da odvečna voda odteče. Pri klasičnih visokih gredah je na dnu pripeta mreža, ki ščiti pred škodljivci. Mi je nismo položili, a ker je greda na kamniti podlagi, za zdaj z njimi nimamo težav. Včasih nas obiščejo srne, ampak v ta del parcele, ki je za hišo, ne zaidejo in zato niso moteče. Nemalokrat pa jih vidimo pred hišo, saj se zdi, da imajo tu mimo neko stalno pot.«

!!galerija!!

Bogat pridelek

V visoki gredi rastejo paradižniki, kumare, bučke, čebula, gomoljna zelena, drobnjak, paprika, por, solata in korenje. »Vse nam dobro uspeva. Bali smo se paradižnikove plesni in polžev, ampak moram potrkati. Za zadaj je mir pred njimi. Je pa res, da zaradi lege, smo namreč na 520 metrih nadmorske višine, paradižnik precej pozneje dozori.«

Danijela je znanje o vrtnarjenju pridobivala postopoma. Veliko se je naučila v svoji prvi službi, kjer so imeli vrt, za katerega so zaposleni skrbeli skupaj z varovanci. Nasvete dobi tudi od tašče, ki ima doma ogromen vrt, prav tako se ob kakšnih dilemah obrne na očeta in mamo. Na največ vprašanj pa ji je z veseljem odgovoril sosed Alen.

PREBERITE ŠE: VISOKE GREDE ZA VSE OKUSE

Premišljen načrt ureditve

Danijela in Marjan sta imela že od samega začetka osnovno predstavo, kaj si želita na vrtu. Pripravila sta seznam rastlin in se odpravila v vrtnarijo, kjer so jima trgovci pomagali še s kakšno idejo in nasveti. Da je oblika grede, manjših gredic in preostale okolice skrbno načrtovana, se vidi že na prvi pogled, saj so ključni elementi ustrez­no razporejeni. V podpornem zidu so do manjših zelenih oaz, ki jih je treba zalivati in vsake toliko populiti plevel, speljane stop­nice. »Ideja je bila, da izkoristimo naravni kamen, zato smo iz njega zgradili stopnice, ki vodijo do različnih manjših gredic. Te so razdeljene na dva dela. Na levi strani so zasajene začimbe in dišavnice, kot so origano, bazilika, melisa, tri različne vrste rožmarina in sivka. Gredice na desni strani pa krasijo ruševje, različne vrste sukulent, hoste, plazeči brin, mirta in podobno,« predstavi razporeditev sogovornica.

Sicer pa obiskovalca že takoj ob pogledu na hišo očarajo tudi druge rastline. Na zelenici ob hiši sta oblikovana polkroga z nasutim belim peskom, v katerem so trije različni rododendroni, pahljačasti javor in pieris. Okolico krasijo tudi različni bonsaji, kot sta pritlikavi bor na steblu in brin, ki raste v več oblikah. Vse skupaj sestavlja povezano celoto, ki ustvari prijetno vzdušje in ambient ter popestri okolico hiše.