Nova živa meja

Zaradi urejanja poti smo žal morali del visoke žive meje na vrtu posekati. Ker bi radi mejo proti cesti čim prej ozelenili in vrtu zagotovili nekaj intimnosti, vas prosim za nasvet, katero hitro rastočo, a obstojno živo mejo izbrati. Podlaga je po moji presoji normalno globoka, v zemlji je nekaj prodnikov.

Jadranka iz Medvod

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri živih mejah imamo veliko izbire. Večinoma se odločamo za živo mejo iz listavcev, ne iglavcev. Iglavci imajo veliko težav, kot so škodljive pršice, nevaren hrošč, ki naredi luknjice v deblo rastline. Poleg tega so bolj občutljivi na sol. Če je živa meja tik ob cesti, lahko čez zimo in spomladi opazimo poškodbe zaradi mešanice snega in soli, ki ju nanese s ceste. Pri listavcih pa hitrejšo in gostejšo rast dosežemo z bolj gosto zasadit­vijo. Ne sadimo jih le v eno vrsto, temveč v dve. Med take listavce prištevamo kalino (liguster), gaber, bukev in zimzeleni lovorikovec. To je najpogostejša izbira in jo je tudi najlažje dobiti v vrtnarijah. Kalina, bukev in gaber niso občutljivi na rez, zato jih lahko lepo oblikujemo. Tudi pomladitvena rez je precej preprosta, rastline jo dobro prenesejo. Lovorikovec zahteva več znanja, saj moramo že sadiko redno nižati in oblikovati tako, da bo rastlina spodaj lepo gosta in enakomerno razraščena. Na njem se sicer lahko pojavi škodljivi hrošček rilčkar, ki dela luknje v liste. Če je za vas pomembna tudi skrb za opraševalce, pa je izjemno lepa živa meja iz gloga. Če lahko dobite v vrtnariji fotinijo, bo prav tako dobra izbira za zimzeleno živo mejo.

PREBERITE ŠE: PRED OBREZOVANJEM SADNEGA DREVJA – IZOGNIMO SE NAPAKAM (VIDEO)

Bolne robide

Kmalu se bo začelo delo na vrtu, obrezovanje drevja in grmovnic. Imam vprašanje o črni robidi. Vsako leto začne lepo delati, veliko je lepih in velikih plodov, v nekem trenutku pa se začnejo sušiti, prav tako veje. Zalivam po potrebi. Kar precej pridelka propade. Iskala sem že odgovore, vendar neuspešno.

Gabrijela iz Šentjurja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Določanje bolezni na rastlinah brez fotografij je zelo zahtevno. Na robidah in tudi malinah se na plodovih rada pojavi siva plesen ali katera druga glivična okužba. Ta povzroči hitro propadanje plodov in sušenje. V zimskem času lahko opazimo na posamez­nih poganjkih rjave lise, ki so posledica napada bolezni, kar vodi v njihov propad. Rešitev je redno izrezovanje poganjkov, ki so že rodili in so se začeli sušiti in propadati. Taki so veliko bolj dovzetni za napad bolezni ali škodljivca. Zelo pomembno vlogo ima zimsko škropljenje z bakrovim sredstvom, ki deluje proti boleznim. Temeljito omočimo vse poganjke.

Med letom redno opazujemo rastlino in jo po potrebi škropimo proti sivi plesni. Če smo ekološko ozaveščeni, lahko preventivno škropimo s sredstvom na osnovi njivske preslice. Če se je bolezen že pojavila, je na voljo ekološki pripravek na osnovi oomicet. Lahko pa uporabimo tudi registrirano fitofarmacevtsko sredstvo, ki deluje proti sivi plesni. Pri vseh teh ukrepih pazimo na pravilno gnojenje. Uporabimo peletirano ekološko gnojilo, ki ga dodajamo večkrat v sezoni v zmernih količinah, da ne pregnojimo z dušikom. Ta namreč spodbudi intenzivno rast, pri kateri so celične stene tanjše in bolj dovzetne za napad bolezni.

Rez v sadovnjaku

Začel sem obrezovati sadna drevesa okoli naše hiše. Zanima me, ali je res treba razkuževati orodje in kakšen vpliv ima škropljenje spomladi. Če ga ne opravim, ali bo potem drevje res bolj bolno?

Bojan iz Postojne

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Prav imate, pri rezi sadnega drevja je zelo pomembno razkuževanje vsega orodja – škarij, žag … Tako zmanjšamo možnost prenašanja klic bolezni prek orodja na drevesa. Orodje vedno razkužimo, ko gremo z drevesa na drevo in tudi pri večjih drevesih, ko se premikamo po krošnji. Uporabimo lahko alkoholno razkužilo, ki ga imamo v teh dneh vsi doma. Lahko pa si v manjšo posodo namešamo bakrov pripravek, ki ga imamo sicer za škropljenje, ter z njim sproti razkužujemo orodje.

Prvo, zimsko oziroma zgodnjespomladansko škropljenje je izjemno pomembno v boju proti boleznim in škodljivcev. Proti boleznim škropimo z bakrovim pripravkom, proti škodljivcem pa z oljnim pripravkom. Sredstev ne mešamo, ker se lahko mešanica sesiri. Vedno ju uporabimo vsako zase, saj bosta tako veliko učinkovitejša. Zelo dobro je kombinirati rez in škropljenje z bakrom, ker tako razkužimo rane. Večje pa zamažemo še s cepilno smolo. Škropimo tako, da omočimo celotno rastlino, rastlina mora biti pred tem suha. Prav tako naj ne bo močnega sonca in seveda brezvetrje. V času škropljena in še pet ur po njem naj bo temperatura nad 5 stopinjami Celzija.

Pošljite nam vprašanje
Bralce vabimo, da nam do konca septembra pošljete vprašanja, ki se vam zastavljajo pri delu na ljubiteljskem vrtu. Nanje bodo odgovarjali strokovnjaki blagovne znamke Plantella. Vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si ali po navadni pošti na Deloindom, Likozarjeva ulica 1, 1509 Ljubljana.