Pretegnjene sadike

Lani smo prvič poskusili vzgojiti svoje sadike, vendar nam ni šlo po načrtih. Predvsem smo si želeli sadik paradižnika, a so bile vse dolge in tanke, pa še zlomile so se. Kaj moramo narediti, da bodo lepe?

Anita iz Polhovega Gradca

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri vzgoji domačih sadik moramo biti pozorni na nekaj pomembnih elementov. To so temperatura, vlaga in svetloba. Sadike se pretegnejo predvsem zaradi pomanjkanja svetlobe, saj se stegujejo proti izvoru svetlobe. Te je v zimskih mesecih in začetku pomladi manj, še posebno v kotlinah, kjer je veliko oblačnosti in megle.

Plodovke, kot so paradižnik, jajčevci, paprike, so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25 °C. Takoj po vzniku smo pozorni tudi na primerno osvetlitev, ko mladi kalčki poleg približno 5 °C nižje temperature potrebujejo tudi veliko svetlobe. Plodovke začnemo sejati od druge polovice februarja, zadnji rok je sredina marca. Pap­rika potrebuje največ časa, zato jo sejemo februarja. Da bi zagotovili pravo temperaturo za sadike, jih doma postavimo k oknu nad radiator. Če stojijo na radiatorju, pod­nje podstavimo kos stiropora, da jim ne bo prevroče. Da bo temperatura enakomerna in bo vzklilo čim več semena, uporabimo kalilnik. Na sadike v lončkih, ki stojijo pred oknom, lahko vpliva hladnejši zrak ob šipi, če okvir netesni, nanje lahko tudi piha, zato je v teh primerih bolje, če jih malo odmaknemo od okna.

Temperatura za plodovke naj ne bo pod 18 °C, raje nekaj stopinj več. Če je oblačno in je malo svetlobe, je dobro investirati v luč, namenjeno za vzgojo rastlin. Najdemo jih v trgovinah s kmetijsko opremo. Če bo svetlobe primanjkovalo, se bodo sadike namreč pretegnile. V tem primeru jih raje prestavimo v malo hladnejši prostor, jih manj zalivamo in jih ne gnojimo. Ko seme vzkali, ga ne zalivamo z zalivalko, ker je curek premočan. Vodo bodisi dodajamo z žlico ali površino pršimo. Tudi večje sadike redno pršimo, saj je zračna vlaga v stanovanju precej nizka zaradi kurjave. Sadike krepimo tako, da posnemamo naravo, s poudarkom na vet­ru. To pomeni, da primemo v roke revijo ali časopis in nad njimi mahamo, da ustvarimo blag veter. To jim bo dalo vedeti, da morajo ostati nižje in bolj krepke. Plodovke lahko prestavimo v rastlinjak, a šele, ko lahko zagotovimo, da nočna temperatura ne bo padla pod 10 °C.

Priprava gredic

Pri nas je tako, da moram na začetku pomladi vedno prelopatati ves vrt. Mislim, da so moji starši še stara šola in da to delo ni potrebno. Ali lahko tla le zrahljam?
Rok iz Litije

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Nekdaj so resnično skoraj vsi spomladi prelopatali vrt. Danes priporočamo lopatanje le jeseni na težkih tleh. Zima potem zdrobi zbite, težke grude, spomladi pa zadostuje, če vrtno zemljo z vilami le zrahljamo in pognojimo. V lahkih, peščenih tleh ne lopatamo, le rahljamo. To je najbolje narediti teden do dva pred sejanjem ali sajenjem. Zemlja naj bo ob obdelavi suha in topla, drugače bomo uničili njeno strukturo, zlepila se bo v večje grude. Ko jo zrahljamo, po njej vržemo peletirano ekološko organsko gnojilo in ga pregrabimo s tanko plastjo zemlje. Po tem opravilu sta dobrodošla dež ali daljše enakomernejše zalivanje, da se peleti stopijo in hranila preidejo v talno raztopino.

Zemlja za sadike

Letos bomo doma vzgajali sadike, zato me zanima, ali lahko zanje uporabim kar kompost z vrta. Kako je z gnojenjem sadik?
Martin iz Krškega

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Kompost je organsko gnojilo, ki vsebuje veliko hranil, in če je pravilno narejen, tudi organske snovi. Ker je v njem večinoma preveč hranilnih snovi, za vzgojo sadik ni primeren. Preveč hranil namreč lahko poškoduje seme ali po kalitvi koreničico rastline. Poleg tega lahko kompost vsebuje klice bolezni in celo škodljivce. Za gojenje sadik zato raje kupimo namenski substrat za sadike in pikiranje, ki je sestavljen iz črnih huminskih šot in ima fino mleto strukturo. V rahli zemlji se bo koreničica hitro razvila, oprijela zemljinih delcev, rast bo močnejša in hitrejša.

Ne pozabimo tudi na posodice, v katerih bomo gojili sadike. Najbolje je, da vsako leto uporabimo nove, da se izognemo morebit­nemu prenosu bolezni. Uporabimo lahko setvenice iz plastike, stiropora ali, še bolje, uporabimo, kar imamo doma. Primerni so tudi jogurtovi plastični lončki. Ne pozabimo na dnu narediti lukenj, da presežek vode odteče. Zelo se obnese tudi embalaža od jajc ali celo jajčne lupine, ki pa so zaradi svoje velikosti primernejše za sadike solatnic.

Ker zemlja za sadike vsebuje malo hranil, je potrebno dognojevanje. Začnemo, ko se razvijejo prvi pravi listi oziroma ko je sadika visoka že okoli 5 cm. Uporabimo tekoče organsko gnojilo, ki naj vsebuje tudi biostimulante, med katere spadajo morske alge, aminokisline in vitamini. Ti spodbujajo rast in krepijo imunski sistem vrtnine od sadike naprej. Dognojujemo vedno z blago raztopino gnojila, in sicer enkrat na teden, če so razmere dobre.

Zastavite nam vprašanje
Tudi letos bomo s pomočjo Plantellinih agronomov odgovarjali na vaša vprašanja s področja okrasnega, zelen­javnega in sadnega vrta. Sprejemamo jih do konca avgusta na naslov deloindom@delo.si ali Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.