Vrtna svetovalnica: Strune, jagode in ciprese

27. 4. 2019 | Besedilo: Vanes Husič, strokovnjak agronom Kluba Gaia | Fotografije: Shutterstock

jagode, ciprese, klub Gaia, vrtna svetovalnica

Do junija bomo v vrtni svetovalnici s pomočjo strokovnjakov, agronomov Kluba Gaia, odgovarjali na vaša vprašanja in pomagali reševati vaše zadrege.

Meja iz cipres      

Za živo mejo okoli hiše smo zasadili ciprese. Rastline so stare nekaj let in me zanima, kdaj jih lahko porežem? Kako pogosto naj jih gnojim?      

Martin iz Brežic       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Če želimo imeti gosto živo mejo, lepe temno zelene barve, ji moramo nameniti kar nekaj pozornosti. V aprilu je čas za prvo rez. Krajšamo predolge stranske veje in tako spodbudimo gosto rast. Tudi vrh skrajšamo na želeno višino. To moramo početi redno, drugače bo vrh zelo grd. Če pa ga vsako leto znižamo za približno 20 cm, bomo spodbudili gosto rast in lep videz žive meje. Nasled­njo rez opravimo junija in še zadnjič konec avgusta ali v začetku septembra. Vedno režemo tako, da ohranjamo obliko, ki je spodaj širša in se proti vrhu ožja. Nikoli ne krajšamo res starih vej, ker se ne bodo obrasle, temveč kvečjemu posušile. Zelo pomembna sta gnojenje in zalivanje. Z gnojilom za iglavce gnojimo v prvem delu sezone trikrat: aprila, maja in junija. Potresemo ga pod rastline in dobro zalijemo. Ker imajo iglavci plitve korenine, jih je treba poleti redno zalivati.       


Plesnive jagode      

Na vrtu že veliko let gojim jagode, vendar se na njih vsako sezono pojavi plesen. Na listih in tudi na plodovih. Ali je to mogoče preprečiti in kako?      

Andreja iz Vodic       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Prva skrb pri preprečevanju bolezni na jagodah je primerno gnojenje, saj če jih pre­gnojimo, le oslabimo rastline in povečamo možnost okužbe z boleznijo. Zato uporabimo organsko gnojilo, ki ima sestavo hranil prilagojeno vzgoji jagod. Vsebuje naj veliko kalija in fosforja ter malo dušika. Preveč intenzivna in hitra rast pomeni tanke celične stene, skozi katere hitro prodre bolezen in smo ob pridelek. Proti pojavu bolezni preventivno škropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice enkrat na teden in po vsakem dežju. Pripravek ima dva načina delovanja: žveplove spojine delujejo kontakt­no in uničijo bolezni na površini rastline; silicij, ki ga prav tako vsebuje, pa se vgrajuje v celično steno rastline in jo krepi. Če ne uporabljamo naravnih sredstev, bi morali ukrepati s kemičnimi, fitofarmacevtskimi, ki pa imajo dolgo karenco. Poleg tega je pod jagode priporočljivo namestiti zastirko, saj bodo plodovi čisti, vlaga iz zemlje pa ne bo mogla tako hitro vplivati nanje. Za zmanjševanje vpliva bolezni je dobro vmes posaditi čebulnice: čebulo, drobnjak ali česen, poleg tega pa vsaka tri leta zamenjati sadike jagod in nasad urediti na drugem delu vrta. Novih jagod nikoli jih ne sadimo na isti del vrta, saj bolezni le preidejo iz zemlje na novo rast­lino. Na novo mesto presadimo tudi drobnjak, ki je trajnica. Pri jagodah so prav tako dobrodošla druga zelišča in cvetlice, saj privabljajo opraševalce.       


»Črvički« v tleh      

Domnevam, da imam na vrtu nove talne škodljivce: v začetku so »črvički« še tanki, približno milimeter, bele barve z drobnimi nogami, pozneje nog ni več videti. V odrasli dobi so dolgi dober centimeter in debeli 1 do 2 mm, temno rjave barve. Ko se jih dotaknem, se zvijejo v spiralo. To niso oranžne strune, kakršne sem imela pred leti in se jih na srečo znebila. Največ škode opažam pri korenju, ki je prerešetano, in na prizadetih poroznih listih odrasle solate. Sicer pa jih do letos nisem videla spomladi, temveč le jeseni. Najraje se zadržujejo pod lesenimi deskami, pod kopreno, pa v glavah solate, zlasti pozimi v topli gredi. Pohodne deske jeseni umaknem, vedno pa imam na vrtu do novega leta zaščiteno zelenjavo. O tej nadlogi sem spraševala druge vrtičkarje in v semenarni, vendar črvov nihče ne pozna. Strun sem se znebila na naraven način, predvsem z rezinami krompirja. Tudi letos sem že poskusila z njim, pa ga te živali ne prevrtajo. Tudi sadik solate ne uničijo.      

Vlasta z Vrhnike       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Strune so ličinke hrošča pokalice. V tleh se zadržujejo dve do šest let. V tem času se iz jajčeca razvije zelo majhna ličinka, iz katere iz leti nastane »oranžna struna«. Šele v zadnjem stadiju jih večina vrtnarjev prepozna kot strune, a so ličinke, ki jih laično opisujemo kot »črvičke«, ki se zvijejo in so svetle barve, prav tako škodljive. Najraje se prehranjujejo z mladimi rastlinami, še bolj s kalečim semenom. Njihovo grizalo je v zadnjem stadiju razvoja razmeroma majhno, zato iščejo nežne, mlade rastline. To je razlog, da jih ne najdemo v vabi, prerezanem krompirju ali jabolku, ki privablja odrasle strune. Osnova boja proti strunam je pravilen štiriletni kolobar. Pri velikem številu škodljivcev se izogibamo gojenju krompirja in korenovk. Za vabo lahko uporabimo že omenjeni krompir ali jabolka ali pa naredimo takole: izkopljemo jamico, 10 cm globoko in široko. Dno prekrijemo z mešanico moke in svežih zrn koruze. Jamico do vrha zasipljemo s prstjo in mesto prekrijemo s kosom črne folije. Kaleča koruza bo strune privabila; zemljo čez nekaj dni odgrnemo in škodljivce poberemo. Pomembno je tudi uničevati odrasle osebke, hrošče pokalice. Ker jih težko ujamemo in uničimo, je pomembno na vrtu vzdrževati zdravo okolje, v katerem se bodo naselile plenilske žuželke.

Pošljite nam vprašanje
Vprašanja sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE