Načini bolj ali manj uspešnega boja proti vrtnim polžem, ki so v letošnji pomladi zgodaj napovedali svoj pohod, so znani, bolj ko bomo vztrajni in dosledni s pobiranjem in uničevanjem v zanje ugodnem vremenu, bolj bomo pomagali letini in manj bo možnosti za nov zarod prihodnjo pomlad. 

Toda nenehno vprašanje vrtičkarjev je, od kod se letos jemljejo tako množično, tako zgodaj in kako, da  povzročajo na mladih rastlinah (tako enoletnih, komaj posajenih vrtninah, jagodah in okrasnih trajnicah) toliko škode? Odgovor ni zapleten in z vedenjem, zakaj tako, si ne pomagamo dosti. Pomembna je akcija.

Mokro poletje in jesen, mila zima, zgodnja pomlad

Razlogi za letošnjo zgodnjo invazijo so jasni: mokro poletje in jesen, mila zima brez izrazitih mrazov, ki bi škodili gnezdom njihovega zaroda v zemlji, in zgodnja topla in vlažna pomlad, ki je omogočila, da se je njihov razvoj iz prezimnih jajčec začel prej kot navadno. Pa še pomlad nas je spodbudila, da smo sejali in sadili vrtnine malo prej kot običajno. Se čudite?

Pomislite na lansko sezono, ko je v drugi polovici poletja naše kraje prizadelo obilno deževje, marsikje tudi povodnji, ko je bila lastnikom vrtov in obhišnic v najbolj prizadetih krajih, kjer so se trudili preprečevati poplavljanje hiš, pobiranje polžev vse prej kot pomembna skrb.

V letih, ko polžev ne ogroža drastično pomanjkanje vlage, ki je za njihovo preživetje nujna, imajo več možnosti, da odložijo tako zgodnje- kot poznopoletni zarod. Njihova življenjska doba je enoletna, odrasle živali živijo najpozneje do zime, do takrat takrat pa poskrbijo za potomstvo, pri čemer en polž odloži tudi več kot 500 jajčec, porazdeljenih na več kupčkov. 

V čem je invazivnost rdečih lazarjev?

Mnogim lastnikom vrtov delajo najbolj sive lase na vrtovih rdeči lazarji, ponekod pa uničenje povzročajo tudi veliki vrtni polži, ki so pri nas zaščiteni, in mini polžki s hišicami ali brez njih, ki jih je gredic ali rastlin zelo težko pobirati. 

V čem je glavna invazivnost rdečih lazarjev? V tem, da v primerjavi z drugimi vrstami golih polžev odložijo tudi nekajkrat večje število jajčec, zato vrsta bolje preživi neugodne razmere (suša, mraz). Tudi drugače so zelo prilagodljivi, k čemur pripomore tudi to, da so vsejed in da je njihovo sluzasto telo veliko bolj odporno na izgubo vlage v tkivu.

O tem, kako s kombinacijo ukrepov čim bolje zaščititi rastline na vrtovih pred polži, smo pisali že velikokrat, tisto, kar vam zelo odsvetujemo, pa je: soljenje polžev na vrtnih tleh, puščanje zapleveljenih površin okoli vrta, samo obupovanje brez ukrepanja in odnašanje polžev bolj ali manj daleč za vrtno mejo.