Kupujemo nepotrebno in neprimerno orodje

Dobro vrtno orodje ni poceni. Poleg osnovnih kosov – prekopnih vil, kovinskih grabelj, motike in rahljalnika z roglji – marsikaterega začetnika premamijo reklame za pripomočke, ki naj bi brez truda uničevali plevel, prekopavali, drobili grude, a ti potem samevajo v vrtni lopi. Da bi se izognili zgrešenim naložbam, vsako vrsto orodja, tudi osnovno, najprej preizkusite na vrtu. Izposodite si ga in prosite prijatelje, naj vam pomagajo pri pravilni uporabi. V vrtni center se odpravite šele z izkušnjami in pri izbiri bodite pozorni na težo orodja, dolžino ročaja ali možnost, da se ta zamenja. 

PREBERITE ŠE: ZAČETNIŠKE NAPAKE PRI VRTNARJENJU – 1. DEL

Sadimo in sejemo v prehladno zemljo

Težave z zdravjem rastlin lahko pričakujete, če vrtnine sejete ali sadite prezgodaj, ko je zemlja za določeno vrsto prehladna. Upoštevajte priporočeni čas, zapisan na semenskih vrečkah ali naveden v vrtnarskih priročnikih. Velikokrat prehitevajo tudi stari vrtičkarji, zato se ne zgledujte nujno po njih. Največ je težav s sajenjem krompirja, paradižnika, paprike, bučk in kumar v prehladno zemljo, zaradi česa v rasti zastanejo, ker njihove korenine ne morejo srkati hranil iz tal, zaradi izčrpanosti pa so pozneje manj odporne na bolezni. Še slabše je, če toplotno občutljivejše posajene vrtnine prizadene pozna zmrzal. Tudi setev v premrzlo zemljo se ne obnese: seme slabo kali. 

Sejemo in sadimo preblizu skupaj

Ker je med rastlinami zaradi pregoste setve ali sajenja sadik premalo prostora, se med njimi zadržuje vlaga, ki je pogoj za razvoj glivičnih bolezni, poleg tega zemlje okrog njih ne moremo rahljati, kar je zanje pomembnejša spodbuda kot dognojevanje. Posledica je tudi pretirana rast v višino, k svetlobi, pregoste solatnice hitro uidejo v cvet, rastline z gomolji pa imajo za razrast teh premalo prostora. Če smo sejali pregosto, lahko mlade rastline razredčimo s puljenjem (solato, ki jo pojemo kot berivko, korenček, špinačo). Priporočljivo je sejanje v vrstice.

Zalivamo preveč ali premalo

Žal ni univerzalnega pravila za pogostost zalivanja. Odvisno je namreč od temperatur zraka, vetrovnih razmer (veter prst izsušuje) in strukture vrtnih tal. Temeljno pravilo je, da zalivamo manjkrat, nekajkrat na teden, pa takrat v globino, tudi 20 do 30 centimetrov, za kar seveda potrebujemo večjo količino vode. V tem primeru bodo korenine rasle v globino, saj bodo iskale vlago. Če namočimo samo vrhnji sloj tal, pa bodo pretežni del korenin razvile v njem in bodo bolj ranljive za sušo. 

Dnevno zalivanje je potrebno le za sveže setve, če se zemlja hitro izsušuje. Priporočljivo je tla med vrtninami pokrivati z zastirko (seno, slama, populjeni plevel, ki še ne semeni), saj zelo prepreči izsuševanje.

PREBERITE ŠE: ZA SVEŽE VRTNARJE: NAJPREJ TISTE, KI SO NA VRTU KRATEK ČAS

Zalivamo z vrha, po listih

Zalivanje po listih večini rastlin škodi. Na vlažnih listih so idealne razmere za razvoj bolezni, poleg tega lahko kapljice na njih, posebej če so zalite sredi dneva, v močnem soncu na listih povzročijo ožige. Na zelenjavni gredi je dobro zalivati med vrsticami rastlin. Zalivanje po listih godi samo nekaterim vrtninam: poleti radiču solatniku in drugim solatnicam, kapusnicam, v okrasnem vrtu pa trati.

Napovemo vojno žuželkam

Mnogi začetniki zaženejo preplah, takoj ko opazijo na rastlinah žuželke, čeprav se ne prepričajo o njihovi vrsti in o tem, ali sploh povzročajo škodo. Če gre res za škodljivce, pomaga tudi ročno odstranjevanje, spiranje uši z vodo ali izrezovanje ušivih poganjkov. Škodljivci bolj oblegajo preveč gnojene vrtnine. Uporaba insekticidov je dvorezen meč, saj uničujejo tudi koristne žuželke, poleg tega bomo hrano zaužili. Tudi rastlinske pripravke proti škodljivcem (kupljene ali domače) uporabljamo le ob hudem napadu škodljivcev, saj lahko škodujejo tudi drugim organizmom.

Prehitro obupamo

Na vrtu sezona ni enaka sezoni, veliko je odvisno od muhavosti narave, zato bomo kot začetniki imeli z nekaterimi rastlinami srečo in z drugimi ne. Marsikdaj to ni odvisno od vrtičkarske kilometrine, zato nikar ne vrzimo prehitro puške v koruzo. Več možnosti, da bomo obupali, je, če začnemo s prevelikim vrtom, potem pa ne dohajamo plevela, zalivanja in nege rastlin. Zato večajmo vrt po korakih. Učimo se na svojih uspehih, pa tudi napakah ... Čeprav vrtičkarski guruji radi rečejo, da pri vrtnarjenju napak ni, je le nenehno eksperimentiranje. Za težave poiščite nasvet pri izkušenih znancih, vrtnarskem svetovalcu, v rastlinski lekarni.