Zakaj so drevesa letos izgubila listje prej kot običajno — in katere vrste so najbolj občutljive

Suša, vročina in stres — trojček, ki je pohitril jesen

Letos so se drevesa po vsej Sloveniji — od mestnih drevoredov do gozdnih robov — začela obarvati in odmetavati listje že konec avgusta. Glavni razlog je ekstremna poletna suša, ki je pritisnila na rastline po več zaporednih letih vremenskih ekstremov.

Ko v tleh zmanjka vlage, rastline zaprejo listne reže, da zmanjšajo izhlapevanje. S tem pa se zmanjša tudi fotosinteza, zato drevesa v obrambnem odzivu začnejo zgodaj odmetavati listje, da bi ohranila vodo in zaščitila svoj koreninski sistem.

Ta pojav, imenovan fiziološka defoliacija, ni znak, da je drevo odmrlo — gre za naravni odziv na stres. Po podatkih arboristov v Ljubljani so letos številna mestna drevesa »prezgodaj pospravila listje«, saj v omejenem koreninskem prostoru niso mogla črpati dovolj vode. O podobnih razmerah so poročali tudi iz Maribora in Celja.

Kaj storiti z odpadlim listjem? Najboljši nasveti za kompost in zastirko

Katere vrste so najbolj dovzetne

Nekatere drevesne vrste so na sušo občutljivejše kot druge. V Sloveniji se po opažanjih in raziskavah posebej izpostavljajo naslednje:

• Veliki jesen (Fraxinus excelsior) – v zadnjih letih trpi zaradi kombinacije suše in glivične okužbe Chalara fraxinea, ki povzroča prezgodnje odpadanje listov.
• Navadna bukev (Fagus sylvatica) – ena izmed vrst, ki najbolj trpi zaradi pomanjkanja vlage; njeni široki listi hitro izgubljajo vodo, kar vodi v sušenje in zgodnje rumenenje.
• Hrast (Quercus robur, Q. petraea) – pri mladih drevesih in tistih na plitvih tleh suša povzroči ožig listov in delno defoliacijo.
• Lipovec in lipa (Tilia cordata, T. platyphyllos) – v mestih pogosto zgodaj ovenijo zaradi segretih tal in suhega zraka.
• Sadne vrste, kot so jablane, češnje in slive, reagirajo na dolgotrajno vročino s pospešenim rumenenjem in odpadanjem listja, kar zmanjšuje pridelek naslednje leto.
• Mestne posaditve mladih dreves – zaradi omejenega prostora za korenine in slabše oskrbe z vodo se še posebej hitro odzovejo s predčasnim odpadom listov.

Obratno pa pionirske vrste, kot sta breza in črni topol, bolje prenašajo sušne razmere, saj so prilagojene hitri rasti in kratkim življenjskim ciklom.

Kombinacija dejavnikov: več kot le suša

Čeprav je pomanjkanje vode glavni vzrok, so pomembni tudi drugi dejavniki:

• Dolgotrajna vročina, ki dodatno obremenjuje vodni sistem dreves.
• Bolezni in škodljivci, ki oslabijo liste in veje (npr. pepelasta plesen, glive na jesenu).
• Zbitost tal v mestih, ki zmanjšuje kroženje zraka in vode v koreninah.
• Veter in UV-stres, ki povečujeta izsuševanje listnih robov.

Vse to vodi v prezgodnje fiziološko mirovanje rastlin — jesen torej ni prišla prej zaradi koledarja, temveč zaradi naravnega odziva na stres.

Naravni cikel ali opozorilo narave?

Prezgodnje odpadanje listja je opozorilo na spremembe, ki jih povzročajo vse pogostejše suše. Čeprav se drevesa večinoma obnovijo, dolgotrajno ponavljanje takega stresa lahko pomeni upad vitalnosti in večjo dovzetnost za bolezni.

Zato je razumevanje teh procesov pomembno ne le za vrtnarje in arboriste, temveč tudi za vse, ki skrbimo za kakovost urbanega in naravnega okolja.

Članek je bil pripravljen s pomočjo umetne inteligence. Njegovo vsebino je pregledalo in potrdilo uredništvo.