

Kupovanje spomladanskih okrasnih čebulnic je lahko nevarno skoraj tako kot prva žlica domače slivove marmelade: fotografije so tako zapeljive, da jih težko pustimo na prodajnih policah. In cvetice niso nič manj lepe, ko spomladi pride njihov čas. Ker vseh ne moremo pokupiti, svoje želje razporedimo čez več sezon in si pred odhodom v vrtnarijo naredimo malce načrta: katere bomo posadili, kam in v kakšnih kombinacijah. Zgodaj jeseni je izbira največja, a septembra nam jih še ni treba posaditi, čas imamo, dokler zemlja ne zmrzne.
V nadaljevanju vas bomo spomnili na tisto, kar je pri sajenju čebulic v zemljo najpomembnejše, in vam predstavili tri manj pogoste.
Katere so spomladi cvetoče čebulnice: Najbolj priljubljene so narcise, tulipani, hijacinte in njihove sorodnice, zvončki, jarice, žafrani, okrasni luki, mrežaste perunike, hrušice, poleg njih pa še neverjetni dekorativne sorodnice našega gozdnega pasjega zoba, luki filigranskih oblik, katerih cvetovi niso vedno kroglasti, in zelo dekorativne logarice – ta skupina se namreč ne konča le pri cesarskih in močvirskih tulipanih.
Te cvetice vsako leto odženejo iz podzemne čebulice, ki v tleh prezimi (hibridne tulipane čez poletje izkopljemo). Ko odcvetijo, njihovi listi preskrbijo hrano za novo čebulico, ki bo cvetela prihodnje leto.

Nakup čebulic: Čebulice ne smejo kaliti, biti mehke ali imeti na površini poškodb ali plesnive prevleke. Izbiramo jih po podatkih o času cvetenja in višini, ki sta navedena na embalaži. Do sajenja jih nikar ne puščamo PVC-vrečki!
Kdaj saditi: Septembra je še zgodaj, vendar čebulicam ne škodi, če pohitimo. Najprimernejši čas je, ko začne listopadnemu drevju odpadati listje. Na vrt jih sadimo, dokler zemlja ni zmrznjena, v lonce nekoliko pozneje. Vse spomladi cvetoče čebulnice (tudi tiste v loncih) pa morajo doživeti vsaj nekaj tednov zimskega mraza, da bi cvetele, To ne velja za siljene čebulice.
Kako saditi: Razen za močvirski tulipan morajo biti za druge vrste tla odcedna, prekopana globlje, kot bomo sadili. Globljo plast prsti zmešamo s peskom za drenažo. Gnojimo z domačim kompostom. Če imamo na vrtu voluharja, ki obožuje tulipane, te sadimo v namenske zaščitne košare.
Globina, razporeditev: Čebulice sadimo na dva- do trikratno globino njihove višine, večje globlje in bolj narazen, manjše bliže površini. Tako, po plasteh, jih razporedimo tudi, ko jih posadimo v posodo. Ne smemo pa posaditi čebulice nad čebulico. Dno čebulice, iz katerega so izraščale koreninice, mora biti obrnjeno navzdol.
Enake čebulnice navadno sadimo v skupine, da pridejo do izraza, lepše je, če jih ne razporedimo v geometrijskem redu. Mesto sajenja lahko označimo z malimi ploščicami ali kamni z napisi.
Oskrba v posodi: Če smo čebulice posadili v lonec, ki ne stoji na dežju, jih čez zimo od časa do časa zalijemo.

Okrasni pasji zobi (Erythronium dens–canis) najbolje uspevajo pod listopadnimi drevesi in grmovnicami. Cvetijo med februarjem in aprilom, podobno kot njihove sorodnice z vijoličnimi cveti, pri katerih se cvetni listki vihajo navzgor kot sombrero. Nenavadno ime so dobili po obliki čebulice, ki spominja na pasje podočnike. Na fotografiji predstavljamo ameriški pasji zob, ki cveti zlato rumeno in doseže višino od 15 do 30 cm. Najpogostejša je rumeno cvetoča sorta 'Pagoda' z listi, na katerih so rjavkasti madeži, ki jo odlikuje množica cvetov na enem cvetnem steblu, lahko jih je celo deset. Tudi pri tej sorti se cvetni lističi simpatično vihajo navzgor.

Okrasna čebulnica, ki izvira iz dežel daleč na vzhodu Azije z botaničnim imenom Fritillaria camschatcensis, je visoka od 20 do 40 cm, sijoči zeleni suličasti listi so razporejeni okoli stebla, ki nosi šopke kimajočih zvonastih cvetov, ponavadi po tri. Cveti konec pomladi. Kamčatske logarice sadimo na sonce ali v polsenco.

Bolgarski luk je filigranska čebulnica, ki zraste od 50 do 120 cm visoko, v nekaterih slovenskih vrtnarijah s trajnicami pa lahko dobimo tudi mini različice, posajene v lončku. Na vrtu stebla je kobul s povešenimi zvonastimi cvetovi, ki so navadno pisani: beli, zeleni, rožnati. Če kupimo čebulice visokih bolgarskih lukov, jih jeseni posadimo od 15 do 20 cm globoko.