

Mulčenje listja pomeni drobljenje odpadlega listja s kosilnico in vračanje drobirja nazaj na travno površino. Tako listje postane naravno gnojilo – ob razgradnji se spremeni v humus, ki izboljšuje strukturo in rodovitnost tal.
Namesto da bi listje pograbili in metali med odpadke, z mulčenjem omogočimo, da se hranila, ki jih vsebuje, vrnejo nazaj v tla.
To je okolju prijazna in učinkovita rešitev, saj zmanjšuje količino odpadkov, hkrati pa ohranja trato zdravo.
Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je temperatura tal v Sloveniji pri globini 5–10 cm še vedno dovolj visoka, da mikroorganizmi v tleh aktivno razgrajujejo organske snovi.
Te dni so temperature tal večinoma med 9 in 16 °C, zato je mulčenje še vedno priporočljivo.
Ko temperatura tal pade pod približno 6 °C, se razgradnja upočasni, zato takrat mulčenje nima več pravega učinka.
Za uspešno mulčenje listja sledite tem korakom:
Mulčenje listja je smiselno, dokler temperatura tal ne pade pod približno 6 °C — takrat so mikroorganizmi še dovolj aktivni za razgradnjo.
Za mulčenje na trati je primerno predvsem:
Neprimerna za mulčenje pa so vrste listja, ki vsebujejo veliko taninov ali razpadajo zelo počasi:
Tako listje raje kompostirajte ali odložite v zabojnik za biološke odpadke.

Če imate na trati preveč listja, ga:
Za mulčenje so idealni listi sadnega drevja, breze in lipe — izognite se pa hrastovemu, orehovemu, kostanjevemu in bukovemu listju.
PREBERITE ŠE: Puhalniki listja: čista dvorišča, umazan zrak in jezni sosedje – bo tudi Slovenija sledila prepovedim?
Travnata površina bo zaradi mulčenja bolj zdrava, mehkejša in hranilno bogatejša.
Ker so tla v Sloveniji konec oktobra še dovolj topla, je zdaj zadnji pravi trenutek, da se lotite mulčenja, preden temperatura pade pod 6 °C.