Kurjenje listja, trave, vej ali drugega zelenega odreza v bivalnem ali naravnem okolju urejajo občinski odloki. V večini občin je kurjenje komunalnih odpadkov z namenom, da bi jih tako odstranili, prepovedano. Tudi Ministrstvo za okolje in prostor opozarja, da zelenega odreza, vrtnih ostankov (še posebej vlažnih) in žetvenih ostankov ne kurimo na travnikih in gozdnih obronkih, ki niso bili pokošeni. Prav tako ni dovoljeno kuriti odpadkov v kurilnih napravah.

Ker se pripravlja sezona dela na vrtu in drugih kmetijskih površinah, se občasno že dogaja, da gasilci gasijo tlečo travo ali pa nas preseneti gost in smrdeč dim s sosedovega vrta. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica letno obravnava prek 30 tovrstnih kršitev nedovoljenega kurjenja – večinoma zelenega odreza na vrtu ali polju – zato vsako pomlad občane opozori in opomni na ustrezno ravnanje z zelenim odrezom.

Na Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica smo se obrnili z vprašanji, kakšno je prepričanje, ki stoji za kurjenjem kot načinom odstranjevanja komunalnih odpadkov in požiganjem posušene trave, ter kaj storiti z zelenim odrezom.

Kurjenje obremenjuje okolje

Razlog za prepoved kurjenja v bivalnih in naravnih okoljih je v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda, pri kurjenju pa se širi neprijeten vonj, kar je problematično zlasti v ubranih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so škodljivi za zdravje, opozarjajo na medobčinskem inšpektoratu. V primeru, da vas pri kurjenju v bivalnem ali naravnem okolju opazijo redarji, vam grozi kazen do 4100 evrov.

Kam z zelenim odrezom?

Ne glede na to, da se kurjenje zdi preprost način za odstranjevanje zelenega odreza z vrta – sploh za tiste, ki živijo v ruralnem okolju – tega lahko na svojem zemljišču samo kompostirate. Če komposta nimate, potem boste morali naročiti odvoz zelenega odreza ali pa ga sami odpeljati v zbirni center. »Vsi zbirni centri oziroma komunalna podjetja imajo urejeno ravnanje z zelenim odrezom,« pojasnjujejo na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica.

Kaj pa požiganje posušene trave?

Na družbenih omrežjih so se že pojavile fotografije tleče trave na nekaterih travnikih in poljih po državi. Za požiganjem posušene trave stoji prepričanje, da z odstranjevanjem odmrle trave spodbudimo rast nove, a učinek je, tako na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, ravno obraten. »Namreč avtohtone in priporočljive trave in rastlinje ter njihova semena so bistveno bolj občutljiva na visoke temperature, ki se sproščajo pri gorenju, kot pa trdovratni pleveli in morebitne invazivne rastline, kar pomeni, da s požiganjem dejansko spodbujamo rast bolj trdovratnih in neželenih rastlin trav,« dodajajo. Poleg tega še opozarjajo, je to početje nevarno in po nepotrebnem obremenjuje okolje.

Na Ministrstvu za okolje in prostor pa dodajajo, da se med izjeme uvršča zgolj sežig okuženih rastlin za zatiranje bolezni. Sežig pa mora biti kontroliran.