Pravila rekreativnega gobarjenja

Zakon o gozdovih lastnikom gozdov določa, da morajo dopustiti rekreativno nabiranje plodov tudi nelastnikom gozdov. Nabiranje lahko prepovejo le, če se poklicno ukvarjajo z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. »Prepoved mora biti v tem primeru jasno označena na dostopih v tak gozd,« dodaja Slavko Šerod.

Vsak ljubiteljski nabiralec mora vedeti, da lahko nabere največ 2 kilograma gob, kostanja, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic, mahov in največ 1 kilogram čemaža. »Rastlin in gob, ki so zavarovane, ne smemo nabirati. V Sloveniji je zavarovanih 41 vrst gob, ki so naštete v Uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv,« poudarja Slavko Šerod.

Pri nabiranju gob veljajo naslednja pravila:

• Goba mora imeti razvite tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto. Tako je možnost zastrupitve z gobami minimalna. »V praksi to pomeni, da gob z nožem ne režemo ob dnišču beta pri tleh, saj izgubimo informacije o tem, kaj je pod dniščem beta,« opozarja Šerod.
• Gobe morajo imeti razvite trosovnice. Če pobiramo gobe, ki teh še nimajo razvitih, bomo prekinili razvojni krog razmnoževanja. To pomeni, da premajhnih gob (jurčkov, dežnikov, golobic …), ki so sicer popularne za vlaganje, ne smemo pobirati.
• Prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje.
• Gobe je treba grobo očistiti že na rastišču.
• Gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži, ki omogoča širjenje trosov in ne v plastičnih vrečkah.

Oprema za gobarjenje

»Za gobarjenje je primerno obleči lahka in zračna, po možnosti pa tudi svetla oblačila, tako namreč lažje opazimo klope,« svetuje Šerod in dodaja, da moramo biti spoštljivi do okolja in odpadke, ki smo jih ustvarili, odnesti s seboj.

Užitna, pogojno užitna ali strupena?

Pred nabiranjem gob se moramo dobro informirati o tem, katere so užitne, pogojno užitne in strupene. Šele z znanjem in izkušnjami, katere gobe nabirati, se bomo lahko izognili morebitni zastrupitvi ali poškodovanju gob, za katere ne bomo povsem prepričani ali so užitne. Šerod odgovarja, da sicer obstaja več aplikacij za pametne telefone, s katerimi lahko preverimo, ali je neka goba užitna, a so za zdaj precej nezanesljive. »Veliko bolje se je o gobah poučiti v gobarskih društvih, kjer združujemo teorijo s prakso,« svetuje.

Slavko Šerod iz Gobarskega društva Lisička Maribor nam je posredoval tabelo strupenih in podobnih užitnih vrst gob. V tabeli so opisane bistvene razlike med podobnimi strupenimi, neužitnimi in užitnimi vrstami gob. Šerod pravi, da je najlažje preveriti gobe po barvi trosnega prahu. »To lahko preverimo tako, da gobo na betu prerežemo in čez noč postavimo na list papirja. Naslednji dan bodo na listu papirja trosi in takrat bomo brez težav preverili njihovo barvo,« dodaja.

Vir: gobe.si

Kaj pa kazni?

Nadzor nad kršitvami izvaja gozdarski inšpektor, kontrolor, policist ali drug pooblaščeni nadzornik. Če naberemo več kot dva kilograma gob, jih grobo ne očistimo že na rastišču in jih prenašamo v plastični vrečki, Uredba o varstvu samoniklih gob določa kazen v višini 208,64 evra. Zakon o gozdovih pa za prekoračeno dovoljeno količino nabranih plodov določa od 200 do 400 evrov kazni.

Kazen pa vam ne grozi zgolj zaradi nabrane količine, temveč tudi zaradi neprimerne vožnje v naravnem okolju, poudarja Šerod. Nabiralci gob namreč uporabljajo gozdne ceste v nasprotju z režimom uporabe, vozijo po gozdnih vlakah in parkirajo na nedovoljenih mestih. »Še višja kazen pa bo doletela posameznika, ki bo zavestno uničeval ali imel v lasti zavarovane vrste gob. Kazen za posameznika znaša do 250 evrov, za pravno osebo pa od 400 do 4000 evrov,« še dodaja Šerod.

Kako je s prodajo gob?

Za prodajo gob mora prodajalec na upravni enoti priglasiti osebno dopolnilno delo, prodaja pa lahko le gobe, ki jih v skladu z zakonom nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, imeti mora označene cene in mora izdajati račune. »Vsi, ki bi želeli nabirati gobe za prodajo, morajo vsak mesec kupiti poimensko vrednotnico za devet evrov, od česar bo šlo sedem evrov v pokojninsko blagajno, dva pa v zdravstveno. Polletni zaslužek z dopolnilnim delom je omejen na tri povprečene plače oziroma na nekaj več kot 3000 evrov, letni pa na nekaj manj kot 6000 evrov,« zaključi Šerod in izrecno poudari, da v gobarskih društvih ne promovirajo nabiralništva.