10. 10. 2019 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak
Pravila nabiranja gob, ki bi jih moral poznati vsak gobar
10. 10. 2019 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak
Slovenci zelo radi hodimo v gozd, saj se tako razgibamo, smo v srcu narave in hkrati lahko naberemo kaj okusnega. Predvsem radi nabiramo čemaž, gozdne sadeže, gobe in kostanj. Sezona rasti gob pri nas traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni – zaradi višjih temperatur je tako še vedno v polnem razmahu. »Sezono začne marčna polževka, v aprilu se pojavijo smrčki, zgodnje poletje zaznamujejo navadna lisička, poletni gobani in razne vrste golobic. V septembru in oktobru pa najdemo vse vrste, zaradi katerih se ljubiteljski gobarji podijo po gozdovih: jurčke, lisičke, dedke, turke, dežnike ...,« pravi Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor.
Pravila rekreativnega gobarjenja
Zakon o gozdovih lastnikom gozdov določa, da morajo dopustiti rekreativno nabiranje plodov tudi nelastnikom gozdov. Nabiranje lahko prepovejo le, če se poklicno ukvarjajo z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. »Prepoved mora biti v tem primeru jasno označena na dostopih v tak gozd,« dodaja Slavko Šerod.
Vsak ljubiteljski nabiralec mora vedeti, da lahko nabere največ 2 kilograma gob, kostanja, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic, mahov in največ 1 kilogram čemaža. »Rastlin in gob, ki so zavarovane, ne smemo nabirati. V Sloveniji je zavarovanih 41 vrst gob, ki so naštete v Uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv,« poudarja Slavko Šerod.
Pri nabiranju gob veljajo naslednja pravila:
- Goba mora imeti razvite tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto. Tako je možnost zastrupitve z gobami minimalna. »V praksi to pomeni, da gob z nožem ne režemo ob dnišču beta pri tleh, saj izgubimo informacije o tem, kaj je pod dniščem beta,« opozarja Šerod.
- Gobe morajo imeti razvite trosovnice. Če pobiramo gobe, ki teh še nimajo razvitih, bomo prekinili razvojni krog razmnoževanja. To pomeni, da premajhnih gob (jurčkov, dežnikov, golobic …), ki so sicer popularne za vlaganje, ne smemo pobirati.
- Prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje.
- Gobe je treba grobo očistiti že na rastišču.
- Gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži, ki omogoča širjenje trosov in ne v plastičnih vrečkah.
Oprema za gobarjenje
»Za gobarjenje je primerno obleči lahka in zračna, po možnosti pa tudi svetla oblačila, tako namreč lažje opazimo klope,« svetuje Šerod in dodaja, da moramo biti spoštljivi do okolja in odpadke, ki smo jih ustvarili, odnesti s seboj.
Užitna, pogojno užitna ali strupena?
Pred nabiranjem gob se moramo dobro informirati o tem, katere so užitne, pogojno užitne in strupene. Šele z znanjem in izkušnjami, katere gobe nabirati, se bomo lahko izognili morebitni zastrupitvi ali poškodovanju gob, za katere ne bomo povsem prepričani ali so užitne. Šerod odgovarja, da sicer obstaja več aplikacij za pametne telefone, s katerimi lahko preverimo, ali je neka goba užitna, a so za zdaj precej nezanesljive. »Veliko bolje se je o gobah poučiti v gobarskih društvih, kjer združujemo teorijo s prakso,« svetuje.
Slavko Šerod iz Gobarskega društva Lisička Maribor nam je posredoval tabelo strupenih in podobnih užitnih vrst gob. V tabeli so opisane bistvene razlike med podobnimi strupenimi, neužitnimi in užitnimi vrstami gob. Šerod pravi, da je najlažje preveriti gobe po barvi trosnega prahu. »To lahko preverimo tako, da gobo na betu prerežemo in čez noč postavimo na list papirja. Naslednji dan bodo na listu papirja trosi in takrat bomo brez težav preverili njihovo barvo,« dodaja.
STRUPENE IN NEUŽITNE GOBE | ZNAČILNA RAZLIKA | ZNAČILNA RAZLIKA | UŽITNE IN POGOJNO UŽITNE GOBE |
ZELENA MUŠNICA (Amanita phalloides) | klobuk ločljiv od beta, lupina in obroček na betu | klobuk neločljiv od beta, nimajo lupine, ne obroča | GOLOBICE (Russula), KOLOBARNICE (Tricholoma) |
POMLADANSKA MUŠNICA (Amanita verna) | trosi beli, lupina v dnišču beta | trosi rjavi, lupine nimajo | BELI KUKMAKI (Agaricus), NJIVNICE (Agrocybe) |
KONIČASTA MUŠNICA (Amanita virosa) | lističi tudi stari beli | Ko so lističi stari, so rožnati do rjavi | NOŽNIČARKE (Volvariella), KUKMAKI (Agaricus) |
STRUPENI DEŽNIČKI (Lepiota) | star obroček nepremičen, pretežno male gobice | star obroč premičen po betu, veliki dežniki več kot 15 cm | UŽITNI DEŽNIKI (Macrolepiota) |
OBROBLJENA KUČMICA (Galerina marginata) | bet gladek, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkan | luskice po betu, rob gladek | MALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis) |
POMLADANSKI HRČEK (Gyromitra esculenta) | površina podobna možganskim zavojem | površina podobna satju, bolj rebrasta | RAZLIČNI SMRČKI (Morchella) |
VENČASTA ČAŠA (Sarcosphaera coronaria) | zvezdasto počen rob, notranjost vijoličasta | gladek rob, notranjost rumena | MEHURJASTA SKLEDICA (Peziza vesiculosa) |
STRUPENE KOPRENKE (Cortinarius) | meso obarvano, neprijetnega vonja in okusa | meso belo, prijetnega vonja in okusa | UŽITNE KOPRENKE (Cortinarius) |
PRELESTNA KOPRENKA (Cortinarius callisteus) | mlada ima kopreno, trosni prah rjav | nima koprene, trosni prah bel | ZELENKASTA KOLOBARNICA (Tricholoma equestre) |
RAZNE RAZCEPLJENKE (Inocybe) | trosni prah rjav | trosni prah bel | RAZNE KOLOBARNICE (Tricholoma) |
RDEČKASTA RAZCEPLJENKA (Inocybe patouillardii) | stara rdeči, trosi rjavi | trosi beli, ne rdeči po površini | MAJNIŠKA LEPOGLAVKA (Calocybe gambosa) |
MALE BELE LIVKE (Clitocybe) | nekatere vonj po moki, trosi beli | močan vonj po moki, trosi rožnati | NAVADNA MOKARICA (Clitopilus prunulus) |
BELE LIVKE, STRUPENE VRSTE (Clitocybe) | ozki in gosti lističi | redki in debeli lističi | TRATNICE (Cuphophyllus), POLŽEVKE (Hygrophorus) |
KONOPČASTA LIVKA (Clitocybe radicellata) | med igličevjem in listjem | na zakopanih storžih | RAZNE STORŽEVKE (Strobilurus) |
RDEČA MUŠNICA (Amanita muscaria) | nima lupine v dnišču, lističi beli | ima lupino v dnišču beta, lističi rumeni | KNEŽJA MUŠNICA (Amanita caesarea) |
PANTERJEVA MUŠNICA (Amanita pantherina) | star rob klobuka nažlebkan, obroček gladek | obrobje gladko, obroček črtast, žlebast | RDEČKASTA MUŠNICA (Amanita rubescens), ČOKATA MUŠNICA (Amanita spissa) |
VELIKA RDEČELISTKA (Entoloma sinuatum) | lističi rumenkasti - rožnati, trosi rožnati | lističi beli - sivkasti, trosi beli | RAZNI ZAJČKI (Lyophyllum) |
NIZKA RDEČELISTKA (Entoloma rhodopolium) | največ do štiri skupaj | rastejo v velikih šopih | SIVI ZAJČKI (Lyophyllum fumosum) |
PEGASTA KOLOBARNICA (Tricholoma pardinum) | luske na klobuku, vonj po moki | dlačice na klobuku, brez vonja | PRSTENA KOLOBARNICA (Tricholoma terreum) |
POGUBNA KOLOBARNICA (Tricholoma sciodes) | ne rumeni, slabega okusa | rumeni, prijetnega okusa | ZIMSKA KOLOBARNICA (Tricholoma portentosum) |
OLJKOV LIVKAR (Omphalotus olearius) | uspeva na lesu, gosti in ozki lističi | na zemlji, široke letvice | NAVADNA LISIČKA (Cantharellus cibarius) |
KARBOLNI KUKMAK (Agaricus xanthoderma) | vonj po karbolu, močno rumeni v dnišču | prijeten vonj, redko rumenijo v dnišču | UŽITNI KUKMAKI (Agaricus) |
NAVADNA ŽVEPLENJAČA (Hypholoma fasciculare) | grenkega okusa | prijetnega okusa | MALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis) IN DRUGE |
RAZLIČNE ČRNIVKE | trosi temnorjavi ali črni | trosi beli ali svetlo rjavi | RAZNE ŠTOROVKE |
REDKVIČASTA MEDLENKA (Hebeloma sinapizans) | vonj po redkvici, brez obročka | vonj prijeten, ima obroček | PŠENIČNA KOPRENKA (Cortinarius caperatus) |
SMRADNA KORENOVKA (Collybia hariolorum) | slabega vonja in okusa | prijeten vonj in okus | DOBRE KORENOVKE (Collybia) |
STRUPENA TINTNICA (Coprinus alopecia) | trosi hrapavi, dnišče rahlo korenasto | trosi gladki, dnišče zadebeljeno | PRAVA TINTOVKA (Coprinopsis atramentaria) |
RAZNE ČELADICE (Mycena) | v vodi ne oživijo, meso krhko | suhe v vodi oživijo, meso elastično | RAZNE SEHLICE (Marasmius) |
SLABE MLEČNICE (Lactarius) | pekoče, mleček bel, rumen, rožnat | nepekoče, mleček oranžno rdeč | DOBRE SIROVKE (Lactarius) |
SLABE GOLOBICE (Russula) | pekoče, slabega vonja | mile, prijetnega okusa | DOBRE GOLOBICE (Russula) |
NAVADNA PODVIHANKA (Paxillus involutus) | lističi na pritisk temno rjavi | lističi na pritisk svetlejši | GOLOBICE (Russla), MLEČNICE (Lactarius) |
RAZNE VLAŽNICE (Hygrocybe) | črneče, slab vonj in okus | prijetnega vonja in okusa | UŽITNE VLAŽNICE (Hygrocybe) |
STRUPENI GOBANI (Boletus) | trosovnica rdeča, trosovnica rumena, grenki | trosovnica bela, rumena, prijetnega okusa | DOBRI GOBANI (Boletus) |
VRAŽJI GOBAN (Boletus satanas) | mrežica po betu | pikice po betu | ŽAMETASTI GOBAN (Boletus erythropus) |
PEKOČI BAKRENOPOR (Chalciporus piperatus) | trosovnica rdečkasta, dnišče rumeno, pekoč | trosovnice drugačne, milega okusa | POLSTENKE (Xerocomus), LUPLJIVKE (Suillus) |
Vir: gobe.si
Kaj pa kazni?
Nadzor nad kršitvami izvaja gozdarski inšpektor, kontrolor, policist ali drug pooblaščeni nadzornik. Če naberemo več kot dva kilograma gob, jih grobo ne očistimo že na rastišču in jih prenašamo v plastični vrečki, Uredba o varstvu samoniklih gob določa kazen v višini 208,64 evra. Zakon o gozdovih pa za prekoračeno dovoljeno količino nabranih plodov določa od 200 do 400 evrov kazni.
Kazen pa vam ne grozi zgolj zaradi nabrane količine, temveč tudi zaradi neprimerne vožnje v naravnem okolju, poudarja Šerod. Nabiralci gob namreč uporabljajo gozdne ceste v nasprotju z režimom uporabe, vozijo po gozdnih vlakah in parkirajo na nedovoljenih mestih. »Še višja kazen pa bo doletela posameznika, ki bo zavestno uničeval ali imel v lasti zavarovane vrste gob. Kazen za posameznika znaša do 250 evrov, za pravno osebo pa od 400 do 4000 evrov,« še dodaja Šerod.
Kako je s prodajo gob?
Za prodajo gob mora prodajalec na upravni enoti priglasiti osebno dopolnilno delo, prodaja pa lahko le gobe, ki jih v skladu z zakonom nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, imeti mora označene cene in mora izdajati račune. »Vsi, ki bi želeli nabirati gobe za prodajo, morajo vsak mesec kupiti poimensko vrednotnico za devet evrov, od česar bo šlo sedem evrov v pokojninsko blagajno, dva pa v zdravstveno. Polletni zaslužek z dopolnilnim delom je omejen na tri povprečene plače oziroma na nekaj več kot 3000 evrov, letni pa na nekaj manj kot 6000 evrov,« zaključi Šerod in izrecno poudari, da v gobarskih društvih ne promovirajo nabiralništva.