Pravila nabiranja gob, ki bi jih moral poznati vsak gobar

10. 10. 2019 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak

goba, nabiranje, gobarstvo, sezona rasti gob, gozd

Slovenci zelo radi hodimo v gozd, saj se tako razgibamo, smo v srcu narave in hkrati lahko naberemo kaj okusnega. Predvsem radi nabiramo čemaž, gozdne sadeže, gobe in kostanj. Sezona rasti gob pri nas traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni – zaradi višjih temperatur je tako še vedno v polnem razmahu. »Sezono začne marčna polževka, v aprilu se pojavijo smrčki, zgodnje poletje zaznamujejo navadna lisička, poletni gobani in razne vrste golobic. V septembru in oktobru pa najdemo vse vrste, zaradi katerih se ljubiteljski gobarji podijo po gozdovih: jurčke, lisičke, dedke, turke, dežnike ...,« pravi Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor.


Pravila rekreativnega gobarjenja

Zakon o gozdovih lastnikom gozdov določa, da morajo dopustiti rekreativno nabiranje plodov tudi nelastnikom gozdov. Nabiranje lahko prepovejo le, če se poklicno ukvarjajo z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. »Prepoved mora biti v tem primeru jasno označena na dostopih v tak gozd,« dodaja Slavko Šerod.

Vsak ljubiteljski nabiralec mora vedeti, da lahko nabere največ 2 kilograma gob, kostanja, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic, mahov in največ 1 kilogram čemaža. »Rastlin in gob, ki so zavarovane, ne smemo nabirati. V Sloveniji je zavarovanih 41 vrst gob, ki so naštete v Uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv,« poudarja Slavko Šerod.

Pri nabiranju gob veljajo naslednja pravila:

  • Goba mora imeti razvite tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto. Tako je možnost zastrupitve z gobami minimalna. »V praksi to pomeni, da gob z nožem ne režemo ob dnišču beta pri tleh, saj izgubimo informacije o tem, kaj je pod dniščem beta,« opozarja Šerod.
  • Gobe morajo imeti razvite trosovnice. Če pobiramo gobe, ki teh še nimajo razvitih, bomo prekinili razvojni krog razmnoževanja. To pomeni, da premajhnih gob (jurčkov, dežnikov, golobic …), ki so sicer popularne za vlaganje, ne smemo pobirati.
  • Prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje.
  • Gobe je treba grobo očistiti že na rastišču.
  • Gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži, ki omogoča širjenje trosov in ne v plastičnih vrečkah.


Oprema za gobarjenje

»Za gobarjenje je primerno obleči lahka in zračna, po možnosti pa tudi svetla oblačila, tako namreč lažje opazimo klope,« svetuje Šerod in dodaja, da moramo biti spoštljivi do okolja in odpadke, ki smo jih ustvarili, odnesti s seboj.

Foto: Bakal Oste

Užitna, pogojno užitna ali strupena?

Pred nabiranjem gob se moramo dobro informirati o tem, katere so užitne, pogojno užitne in strupene. Šele z znanjem in izkušnjami, katere gobe nabirati, se bomo lahko izognili morebitni zastrupitvi ali poškodovanju gob, za katere ne bomo povsem prepričani ali so užitne. Šerod odgovarja, da sicer obstaja več aplikacij za pametne telefone, s katerimi lahko preverimo, ali je neka goba užitna, a so za zdaj precej nezanesljive. »Veliko bolje se je o gobah poučiti v gobarskih društvih, kjer združujemo teorijo s prakso,« svetuje.

Slavko Šerod iz Gobarskega društva Lisička Maribor nam je posredoval tabelo strupenih in podobnih užitnih vrst gob. V tabeli so opisane bistvene razlike med podobnimi strupenimi, neužitnimi in užitnimi vrstami gob. Šerod pravi, da je najlažje preveriti gobe po barvi trosnega prahu. »To lahko preverimo tako, da gobo na betu prerežemo in čez noč postavimo na list papirja. Naslednji dan bodo na listu papirja trosi in takrat bomo brez težav preverili njihovo barvo,« dodaja.


STRUPENE IN NEUŽITNE GOBE
ZNAČILNA RAZLIKA
ZNAČILNA RAZLIKA
UŽITNE IN POGOJNO UŽITNE GOBE
ZELENA MUŠNICA (Amanita phalloides)
klobuk ločljiv od beta, lupina in obroček na betu
klobuk neločljiv od beta, nimajo lupine, ne obroča
GOLOBICE (Russula), KOLOBARNICE (Tricholoma)
POMLADANSKA MUŠNICA (Amanita verna)
trosi beli, lupina v dnišču beta
trosi rjavi, lupine nimajo
BELI KUKMAKI (Agaricus), NJIVNICE (Agrocybe)
KONIČASTA MUŠNICA (Amanita virosa)
lističi tudi stari beli
Ko so lističi stari, so rožnati do rjavi
NOŽNIČARKE (Volvariella), KUKMAKI (Agaricus)
STRUPENI DEŽNIČKI (Lepiota)
star obroček nepremičen, pretežno male gobice
star obroč premičen po betu, veliki dežniki več kot 15 cm
UŽITNI DEŽNIKI (Macrolepiota)
OBROBLJENA KUČMICA (Galerina marginata)
bet gladek, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkan
luskice po betu, rob gladek
MALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis)
POMLADANSKI HRČEK (Gyromitra esculenta)
površina podobna možganskim zavojem
površina podobna satju, bolj rebrasta
RAZLIČNI SMRČKI (Morchella)
VENČASTA ČAŠA (Sarcosphaera coronaria)
zvezdasto počen rob, notranjost vijoličasta
gladek rob, notranjost rumena
MEHURJASTA SKLEDICA (Peziza vesiculosa)
STRUPENE KOPRENKE (Cortinarius)
meso obarvano, neprijetnega vonja in okusa
meso belo, prijetnega vonja in okusa
UŽITNE KOPRENKE (Cortinarius)
PRELESTNA KOPRENKA (Cortinarius callisteus)
mlada ima kopreno, trosni prah rjav
nima koprene, trosni prah bel
ZELENKASTA KOLOBARNICA (Tricholoma equestre)
RAZNE RAZCEPLJENKE (Inocybe)
trosni prah rjav
trosni prah bel
RAZNE KOLOBARNICE (Tricholoma)
RDEČKASTA RAZCEPLJENKA (Inocybe patouillardii)
stara rdeči, trosi rjavi
trosi beli, ne rdeči po površini
MAJNIŠKA LEPOGLAVKA (Calocybe gambosa)
MALE BELE LIVKE (Clitocybe)
nekatere vonj po moki, trosi beli
močan vonj po moki, trosi rožnati
NAVADNA MOKARICA (Clitopilus prunulus)
BELE LIVKE, STRUPENE VRSTE (Clitocybe)
ozki in gosti lističi
redki in debeli lističi
TRATNICE (Cuphophyllus), POLŽEVKE (Hygrophorus)
KONOPČASTA LIVKA (Clitocybe radicellata)
med igličevjem in listjem
na zakopanih storžih
RAZNE STORŽEVKE (Strobilurus)
RDEČA MUŠNICA (Amanita muscaria)
nima lupine v dnišču, lističi beli
ima lupino v dnišču beta, lističi rumeni
KNEŽJA MUŠNICA (Amanita caesarea)
PANTERJEVA MUŠNICA (Amanita pantherina)
star rob klobuka nažlebkan, obroček gladek
obrobje gladko, obroček črtast, žlebast
RDEČKASTA MUŠNICA (Amanita rubescens), ČOKATA MUŠNICA (Amanita spissa)
VELIKA RDEČELISTKA (Entoloma sinuatum)
lističi rumenkasti - rožnati, trosi rožnati
lističi beli - sivkasti, trosi beli
RAZNI ZAJČKI (Lyophyllum)
NIZKA RDEČELISTKA (Entoloma rhodopolium)
največ do štiri skupaj
rastejo v velikih šopih
SIVI ZAJČKI (Lyophyllum fumosum)
PEGASTA KOLOBARNICA (Tricholoma pardinum)
luske na klobuku, vonj po moki
dlačice na klobuku, brez vonja
PRSTENA KOLOBARNICA (Tricholoma terreum)
POGUBNA KOLOBARNICA (Tricholoma sciodes)
ne rumeni, slabega okusa
rumeni, prijetnega okusa
ZIMSKA KOLOBARNICA (Tricholoma portentosum)
OLJKOV LIVKAR (Omphalotus olearius)
uspeva na lesu, gosti in ozki lističi
na zemlji, široke letvice
NAVADNA LISIČKA (Cantharellus cibarius)
KARBOLNI KUKMAK (Agaricus xanthoderma)
vonj po karbolu, močno rumeni v dnišču
prijeten vonj, redko rumenijo v dnišču
UŽITNI KUKMAKI (Agaricus)
NAVADNA ŽVEPLENJAČA (Hypholoma fasciculare)
grenkega okusa
prijetnega okusa
MALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis) IN DRUGE
RAZLIČNE ČRNIVKE
trosi temnorjavi ali črni
trosi beli ali svetlo rjavi
RAZNE ŠTOROVKE
REDKVIČASTA MEDLENKA (Hebeloma sinapizans)
vonj po redkvici, brez obročka
vonj prijeten, ima obroček
PŠENIČNA KOPRENKA (Cortinarius caperatus)
SMRADNA KORENOVKA (Collybia hariolorum)
slabega vonja in okusa
prijeten vonj in okus
DOBRE KORENOVKE (Collybia)
STRUPENA TINTNICA (Coprinus alopecia)
trosi hrapavi, dnišče rahlo korenasto
trosi gladki, dnišče zadebeljeno
PRAVA TINTOVKA (Coprinopsis atramentaria)
RAZNE ČELADICE (Mycena)
v vodi ne oživijo, meso krhko
suhe v vodi oživijo, meso elastično
RAZNE SEHLICE (Marasmius)
SLABE MLEČNICE (Lactarius)
pekoče, mleček bel, rumen, rožnat
nepekoče, mleček oranžno rdeč
DOBRE SIROVKE (Lactarius)
SLABE GOLOBICE (Russula)
pekoče, slabega vonja
mile, prijetnega okusa
DOBRE GOLOBICE (Russula)
NAVADNA PODVIHANKA (Paxillus involutus)
lističi na pritisk temno rjavi
lističi na pritisk svetlejši
GOLOBICE (Russla), MLEČNICE (Lactarius)
RAZNE VLAŽNICE
(Hygrocybe)
črneče, slab vonj in okus
prijetnega vonja in okusa
UŽITNE VLAŽNICE (Hygrocybe)
STRUPENI GOBANI
(Boletus)
trosovnica rdeča, trosovnica rumena, grenki
trosovnica bela, rumena, prijetnega okusa
DOBRI GOBANI (Boletus)
VRAŽJI GOBAN (Boletus satanas)
mrežica po betu
pikice po betu
ŽAMETASTI GOBAN (Boletus erythropus)
PEKOČI BAKRENOPOR (Chalciporus piperatus)
trosovnica rdečkasta, dnišče rumeno, pekoč
trosovnice drugačne, milega okusa
POLSTENKE (Xerocomus), LUPLJIVKE (Suillus)

Vir: gobe.si

Foto: Shutterstock

Kaj pa kazni?

Nadzor nad kršitvami izvaja gozdarski inšpektor, kontrolor, policist ali drug pooblaščeni nadzornik. Če naberemo več kot dva kilograma gob, jih grobo ne očistimo že na rastišču in jih prenašamo v plastični vrečki, Uredba o varstvu samoniklih gob določa kazen v višini 208,64 evra. Zakon o gozdovih pa za prekoračeno dovoljeno količino nabranih plodov določa od 200 do 400 evrov kazni.

Kazen pa vam ne grozi zgolj zaradi nabrane količine, temveč tudi zaradi neprimerne vožnje v naravnem okolju, poudarja Šerod. Nabiralci gob namreč uporabljajo gozdne ceste v nasprotju z režimom uporabe, vozijo po gozdnih vlakah in parkirajo na nedovoljenih mestih. »Še višja kazen pa bo doletela posameznika, ki bo zavestno uničeval ali imel v lasti zavarovane vrste gob. Kazen za posameznika znaša do 250 evrov, za pravno osebo pa od 400 do 4000 evrov,« še dodaja Šerod.

Foto: Shutterstock

Kako je s prodajo gob?

Za prodajo gob mora prodajalec na upravni enoti priglasiti osebno dopolnilno delo, prodaja pa lahko le gobe, ki jih v skladu z zakonom nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, imeti mora označene cene in mora izdajati račune. »Vsi, ki bi želeli nabirati gobe za prodajo, morajo vsak mesec kupiti poimensko vrednotnico za devet evrov, od česar bo šlo sedem evrov v pokojninsko blagajno, dva pa v zdravstveno. Polletni zaslužek z dopolnilnim delom je omejen na tri povprečene plače oziroma na nekaj več kot 3000 evrov, letni pa na nekaj manj kot 6000 evrov,« zaključi Šerod in izrecno poudari, da v gobarskih društvih ne promovirajo nabiralništva. 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE