Ameriške borovnice: Čas je za pripravo na prezimovanje

V nasadu ameriških borovnic se v rahlem substratu hitro naselijo različne rastline, trave in raznovrstni širokolistni »pleveli«. Kar je seveda povsem normalno, saj imajo tam odlične razmere: kakovosten substrat, dovolj hranil in redno namakanje. Vrtnarjevo najljubše delo pa je seveda pletje. Vem, da ni smešno, a na srečo je substrat okoli borovnice zelo rahel in plevel zlahka odstranimo. Nikoli ga ne puščamo, saj hitro preraste celoten substrat in marsikdo potem kar opusti pletje. To pa lahko vodi v propad nasada. S plevelom je povezano tudi rahljanje, saj se zgornja plast zaskorji. Zato jo vrtnarji redno rahljamo in omogočimo prehod vode h koreninam. Nekateri kot zastirko uporabljajo lubje, vendar po mojem mnenju ni primerno, saj vsebuje tanine. Hitro prepoznamo slabšo rast borovnic, ki imajo precej plitev koreninski sistem. Bolje bo, da jih pred zimo obložimo s smrekovimi vejami. Iglice se bodo osule in lepo zmešale s substratom. V redu je uporabiti tudi žaganje iglavcev, ki bo dobro preprečilo rast plevela. Če nasujemo debelejšo plast, jo je pred dodajanjem svežega substrata priporočljivo odstraniti.

Najprej odstranimo plevel, nato zemljo razrahljamo. Foto arhiv Metrob

Dodajanje substrata

Ko odstranimo plevel, je čas, da dodamo svež substrat. Vedno uporabimo namenski substrat za kisloljubne rastline, med katere spadajo tudi ameriške borovnice. Pravi substrat vsebuje kislo šoto in lesna vlakna gozdnih rastlin. Že ko ga primemo v roke, vidimo, za kaj gre. Vsebuje tudi hranila, zato v jesenskem času ne gnojimo. Pomembno je, da je koreninski vrat vedno pod plastjo substrata. Iz njega izraščajo poganjki, zato mora biti v zemlji. Ko smo že pri delu z ameriškimi borovnicami, jih po dodajanju substrata še zalijemo s kombinacijo simbiot­skih bakterij in rdečih morskih alg. Tako spodbudimo rast koreninskega sistema v jesenskem času.

Kako jeseni pravilno poskrbeti za trato: gnojenje, zračenje in setev

Poleg kakovostnega substrata moramo za dobro bero poskrbeti še za hranila in vodo. Ker je substrat bogat z organsko maso, je najbolj učinkovito dognojevanje z rudninskimi gnojili v kristalni obliki. To so hitro topna gnojila, bogata z vsemi makro- in mikrohranili za borovnice, in uporabljamo jih od brstenja pa vse do jeseni. Ameriške borovnice potrebujejo redno zalivanje ali še bolje namakanje. Ker živijo v kislem substratu, je najboljša deževnica ali postana voda. Namakalni sistem s časovnikom nam zelo olajša delo, pa tudi poraba vode je veliko manjša. Enakomerna namočenost zlasti v globini zagotavlja dobro razrast korenin. Najbolj pomembno je, da je dovolj vode poleti, ko so borovnice polne plodov.

Vedno uporabimo namenski substrat za kisloljubne rastline, med katere spadajo tudi ameriške borovnice. Foto arhiv Metrob

Sajenje novih borovnic

Ko se odločimo za sajenje novih borovnic, moramo imeti v mislih, da te rastline živijo 50 let in več. Zato je ključno, da jim že na začetku zagotovimo prave razmere za rast in razvoj. Namenimo jim sončno lego in dovolj prostora. Sadilna jama mora biti široka približno 80 cm, globoka pa le do 40 ali 50 cm. Po mojem mnenju v zemljo ne sodi plastična folija. Da razmejimo substrat od vrtne zemlje, uporabimo naravni filc. Pri sajenju ne pozabimo na mrežo proti voluharju. Borovnic ne sadimo v zemljo, ki smo jo vzeli iz gozda pod iglavci. Prepričanje, da je takšna zemlja v redu, je zmotno. V resnici ni dovolj kisla in rastline v nekaj letih propadejo. Kupimo namenski substrat s kislo šoto. Pri polnjenju luknje dodamo kakšno lopato vrtne zemlje, ki smo jo izkopali, in še nekaj rudninskega gnojila, da zagotovimo dovolj hranil za rast.

Jesensko škropljenje

Poleti so se nekateri poganjki morda posušili ali polomili. Pomembno jih je lepo odrezati in odstraniti. Suhih delov nikoli ne trgamo ali lomimo, ker poškodujemo rastlino. S škarjami, ki smo jih pred tem dobro razkužili, naredimo gladek rez. Ker so poganjki precej drobni, ne zamazujemo s cepilno smolo.

Na ameriških borovnicah se lahko razvijejo bolezni, zato je pomembno opravljati redna škropljenja za krepitev nasada. Izberemo bakrova sredstva. Kontaktni baker uporabljamo spomladi in jeseni, ko je rastlina brez listja. Jeseni škropimo prvič, ko odpade okoli 50 odstotkov listja, in potem ponovimo čez 7 do 14 dni. S tem uničimo bolezni na rastlini in pospešimo dozorevanje lesa. Sistemični baker pa uporabljamo med sezono, ko ima rastlina listje. Brez težav z njim škropimo tudi v fazi plodov, saj je koncentracija bakra nizka.