Eksotično, a presenetljivo trdoživo: granatno jabolko na domačem vrtu

Granatno jabolko slovi po izjemnih koristnih lastnostih in lepoti, zato ne preseneča, da je cenjeno že tisočletja. Danes ga najdemo skoraj povsod, kjer je dovolj toplote in sonca – tudi pri nas. Kljub temu ga največkrat opazujemo le na Primorskem, saj se nam zdi za domači vrt preveč eksotično in zahtevno. Vendar se motimo: granatno jabolko je presenetljivo trdoživo, prilagodljivo in hvaležno, zato si zasluži, da ga sadimo tudi v notranjosti Slovenije.

Rastlina je precej bolj trdoživa, prilagodljiva in hvaležna, kot si večina predstavlja. In zato si zasluži več prostora tudi na slovenskih vrtovih v notranjosti, ne le na Primorskem.

Od starodavnih civilizacij do naših krajev

Granatno jabolko (Punica granatum) izvira z območja današnjega Irana, severne Indije in vznožja Himalaje, kjer je raslo naravno. Obstajajo zapisi že iz tretjega tisočletja pr. n. št., ki pričajo, da so ga gojili in uporabljali Egipčani, Palestinci in Mezopotamci. Od tam se je s trgovskimi potmi hitro razširilo po Sredozemlju, severni Afriki in vse do Kitajske, pozneje pa še v Ameriko. Sčasoma je človek v želji po večjih plodovih in lepših cvetovih ustvaril številne sorte.

Privlačno tudi v najhujši vročini

Večinoma ga gojimo v obliki grma, ki lahko doseže v višino okoli štiri metre ali več. Če bi želeli, da rastlina raste kot drevo, bi jo morali že od začetka oblikovati – odstran­jevati stranske veje. Goste veje so olistane s temno zelenimi suličastimi listi, ki jeseni odpadejo. Poganjki se navadno končajo s konico. Cvetovi, ki jih najdemo tudi v notranjosti grma, so združeni v trojice. Že sam je na pogled lep, ko pa je v družbi še dveh, skupina jemlje dih. Veliki venčni listi večinoma oranžnordečih odtenkov objemajo množico rumenih velikih prašnikov. Pri nekaterih sortah je venček cvetnih listov dvojen, pri tistih, pri katerih je šlo žlahtnjenje v smer okrasne uporabe, pa so cvetovi tudi pisani in beli. Odpirati se začnejo dokaj pozno, šele konec maja, cvetenje pa traja še ves junij in julij.

Ko cvetovi ovenijo, lahko uživamo v pogledu na rast plodov, teh nenavadnih okraskov, ki so videti, sploh na začetku, kot malo večji šipek, potem pa se razvijejo do velikosti večjega jabolka. Debela voskasta lupina je lahko tudi svetlo rož­nate barve, a mene vedno prevzamejo tisti temno rubinasto rdeči, skoraj vijoličasti. Na spodnjem delu je zelo izražen ostanek cvetne čaše, kar naredi plod še bolj zanimiv. Pod debelo zaščito se skrivajo semena v velikosti koruznega zrna, oblečena v sočno ovojnico. Kot da bi jih nekdo pazljivo zložil v več soban, ki jih ločijo bele stene, so razporejena po notranjosti. Bele stene, prekati, so ostanki večdelne plodnice. Plodovi dozorijo oktobra, novembra, ko listje že porumeni. Takrat granatna jabolka poberemo z grma in jih hranimo v hladnem in temnem prostoru. Zaradi debele lupine se ohranijo zelo dolgo. Če smo s pobiranjem prepozni, se lahko zgodi, da močno zrel plod poči in semena raztrese naokoli.

Sonce in odcedna tla

Odcedna tla, veliko sonca in zavetna južna lega so recept za uspešno gojenje granatnega jabolka na vrtu tudi v celinskem podneb­ju. Rastlina bo zadovoljna z vrtnimi tlemi, tudi v peščenih in celo slanih dobro uspeva. Ne mara pa kislih in slabo odcednih. Vrsta izvira iz Irana in okoliških držav, kjer so poletja vroča, zime pa hladne in suhe. Prav zato dobro prenaša vročino in je lahko presenetljivo odporna proti mrazu, prenese do približno −12 stopinj Celzija, ko je v mirovan­ju. Največji izziv pri gojenju v notranjosti Slovenije ni zima, temveč pozna spomladanska pozeba. Rastlina namreč zelo zgodaj odžene nežne poganjke, ki jih lahko aprilski mraz hitro pomori. A na srečo je ena od prednosti granatnega jabolka, da se zelo dobro obnavlja. Tudi če mu mraz poškoduje nadzemni del, spomladi pogosto znova odžene.

Sajenje v lonce

V predelih, kjer so zime in pomladi vseeno premrzle, je najbolje, da ga gojimo v loncu. Postavimo ga na sončno in toplo lego, pozno jeseni pa preselimo v notranjost. Prostor je lahko temen, vendar je pogoj, da se temperatura ne dvigne nad 8 stopinj Celzija. Že če je malo topleje, od 8 do 10 stopinj Celzija, mora biti prostor svetel. Kjer se temperatura dvigne nad 10 stopinj Celzija, rastlina dobi občutek, da je pomlad. Odžene mlade, nežne poganjke, ki se pretegnejo, zlahka zgnijejo ali pa jih napadejo bolezni in škodljivci. Ker je »budna«, porablja energijo. Spomladi, ko jo postavimo na prosto, je zato šibka, rast je počasnejša, manj je cvetov in s tem tudi plodov.

Sajenje in oskrba

Nove sadike sadimo jeseni ali zgodaj spomladi. Dobro je, da sadilno jamo obogatimo s kompostom. Mlado rastlino lahko zaščitimo s kopreno ali smrečjem. Poleti je hvaležna za enakomerno zalivanje, zlasti v obdobju, ko plodovi rastejo. Če po dolgem sušnem obdobju nenadoma pade veliko dežja, lahko plodovi popokajo, zato je najbolje, da je vlaga med sezono čim bolj enakomerna. Poleti tla ob vznožju sadike zastiramo. Z oblikovanjem ni veliko dela, a je pametno odstraniti šibke in pregoste poganjke, da bo grm zračen in dobro osvetljen.

Drobni dragulji za zdravje

Plodove granatnega jabolka so uporabljale že stare civilizacije. Bili so hrana in vir osvežitve za karavane na poti čez puščave, hkrati pa so cenili njihove zdravilne učinke, kar je omenjeno tudi v egipčanski mitologiji in umetnosti. Sočen sladko-kisel ovoj, ki obdaja seme, je tisti, ki nam vzbudi užitek in deluje na telo dobrodejno še v marsikaterem pogledu. Brezbarvno ali škrlatno rdeče meso je izjemno bogato z antioksidanti, vitaminoma B5 in C, minerali ter flavonoi­di. Redno uživanje semen lahko podpira zdravje srca, pomaga zniževati holesterol in krvni tlak, zmanjšuje vnetja, lepša kožo, raziskave pa kažejo tudi na ugoden vpliv na moško spolno moč.

Od soka do dekoracije

Granatno jabolko najlažje uživamo tako, da najprej odrežemo centimeter vrha in ga odstranimo kot pokrov. Nato zarežemo z nožem navzdol po vsaki beli pregradi. Plod tako z lahkoto raztrgamo. Sočne plodove poskusimo spraviti iz lupine tako, da potolčemo po njej. Kar jih ne pade ven, jih previdno poberemo s prsti ali žličko. Semena jemo sveža, dodamo jih k solatam, jogurtu, kosmičem ali sladicam, pogosto pa se uporabljajo tudi za sok, omake in dekoracijo jedi. Semena so hrustljava, osvežilna in polna okusa, zato jih brez težav vključimo v vsakodnevne obroke. V trgovinah je mogoče kupiti sok, prah, olje semen in celo posušena semena.