

Avgust je eden najpomembnejših mesecev za sajenje jagod. Če jih posadimo pravočasno, se bodo do zime dobro ukoreninile, spomladi pa bodo pripravljene na intenzivno rast in rodnost.
Ko je glavna sezona jagod mimo, je pravi čas za razmislek o novem nasadu. Pozno poleti lahko presadimo mlade sadike, predvsem tiste, ki smo jih vzgojili iz živic, hkrati pa imajo rastline do zime še dovolj časa, da se dobro ukoreninijo.
Prav v tem je glavna prednost poletnega sajenja pred spomladanskim.
Jagode začnejo razvoj zelo zgodaj. V osrednji Sloveniji na prostem običajno zacvetijo v začetku aprila, plodovi pa začnejo zoreti sredi maja. Na Primorskem in v Posavju se to zgodi nekoliko prej, v hladnejših hribovitih območjih pa pozneje.
Spomladi so rastline tako že v obdobju intenzivne rasti, cvetenja in oblikovanja plodov. Če jih takrat šele sadimo ali presajamo, posežemo tudi v koreninski sistem.
Primernejši je čas po zorenju, ko rastlina preide v drugo rastno obdobje. Za sajenje so zato najprimernejši poletni meseci, predvsem čas do konca avgusta. Enako velja tudi za večkrat rodne jagode, čeprav pri njih rodno obdobje traja od maja do novembra.
Za jagode izberemo sončno lego ter spočito in rodovitno zemljo. Tako kot druge jagodičaste rastline imajo rade rahlo kisla, humusna tla.
Na apnenih rastiščih lahko gredico izboljšamo z dodatkom nekoliko šote ali komposta.
Pomemben je tudi kolobar. Na mestu, kjer bomo zasadili jagode, prej ne smejo rasti rastline, ki so občutljive za iste bolezni. Med nezaželene predhodnice sodijo predvsem paradižnik, krompir in jajčevci.

Jagode najbolje rodijo prvo leto po sajenju. Ker se v nasadu sčasoma lahko pojavijo bolezni koreninskega sistema, tla pa se tudi enostransko izčrpavajo, je priporočljivo nasad redno obnavljati.
Na domačem vrtu to običajno naredimo vsako tretje leto oziroma po dveh rodnih sezonah.
Za nov nasad uporabimo mlade sadike, ki še niso rodile. Jagode bi sicer najbolje uspevale v zemlji, kjer prej ni rasla nobena gojena kultura, vendar je na domačem vrtu takšnih možnosti malo, zato je še toliko pomembneje, da novo gredico dobro pripravimo.
Jagode lahko preprosto razmnožujemo tudi sami. Od konca junija naprej začnejo razvijati dolge poganjke oziroma živice, na katerih nastajajo mlade rastlinice.
Ko se na njih razvije zametek korenin, jih pustimo, da se ukoreninijo neposredno v tla ali v lonček.
Avgusta lahko tako ukoreninjene sadike presadimo na stalno mesto. Če bi jih šele takrat začeli vzgajati iz živic, pa smo že nekoliko pozni. Posamezne mladike se bodo sicer še ukoreninile, vendar je za dobro rodnost naslednjo pomlad bolje, da imajo pred zimo dovolj časa za razvoj korenin.
Po sajenju jih moramo zaradi poletne vročine redno zalivati in tla zastreti.
PREBERITE ŠE: Katere jagode sadimo avgusta

Tudi spomladansko sajenje je mogoče, vendar moramo biti pri ulončenih sadikah, ki že cvetijo ali so tik pred cvetenjem, previdni.
Sadiko vzamemo iz lončka in jo presadimo s čim manj poseganja v koreninsko grudo, nato pa jo dobro zalijemo.
Če že cveti, odstranimo vse ali vsaj del cvetov. Tako rastlino spodbudimo k razvoju koreninskega sistema.
Prav zato ima sajenje v poletno-jesenskih mesecih prednost: rastline se lahko do zime dobro ukoreninijo, spomladi pa so na stalnem mestu že pripravljene na novo rastno sezono.
Če želimo urediti nov nasad jagod, je avgust eden najboljših trenutkov za to. Takrat lahko presadimo mlade, že ukoreninjene rastline, obnovimo star nasad in jim omogočimo dovolj časa, da se pred zimo dobro vrastejo.
S tem bodo spomladi bolje pripravljene na zgodnje cvetenje in rodnost.