

V zadnjih letih se skoraj vsako leto januarja in februarja pojavljajo zimske otoplitve. Gre za vremenska obdobja z nadpovprečnimi temperaturami zraka, ki lahko neugodno vplivajo na prezimovanje rastlin. Posebno nevarne so dnevne otoplitve nad 0 stopinj Celzija, ki v času brez snežnih padavin trajajo več kot pet dni zapored. Za sadjarstvo so lahko zimske otoplitve zelo neugodne.
Sproži se prezgodnji razvoj brstov, pri nekaterih vrstah tudi prezgodnje cvetenje. Toplejšemu obdobju velikokrat sledi obdobje nizkih temperatur, ki brste poškoduje, izgubijo se nastavki za plod in nastane velika gospodarska škoda, ki jo občutimo še naslednje leto.
Vsem nam je verjetno znano, da so rastlinski škodljivci zelo prilagodljivi in vzdržljivi, vendar lahko huda zima zdesetka njihove vrste. Nizke temperature, pomanjkanje hrane in vlage negativno vplivajo na njihovo razmnoževanje. Toplo vreme ima ravno nasprotne posledice – dostopnost hrane, višje temperature in močna vlaga so idealne razmere, da lahko varno prezimijo. Tako je spomladi na rast in razmnoževanje pripravljena večja populacija, namnoži se še več škodljivcev, kar pomeni tudi večjo gospodarsko škodo. Za zatiranje je potrebnih več fitofarmacevtskih sredstev in večkratno škropljenje, kar negativno vpliva tako na okolje kot na naše finančno stanje.
V sadovnjakih, vinogradih in pri olesenelih okrasnih rastlinah je ključno spomladansko škropljenje z bakrovimi pripravki in oljem za škropljenje za zdrav razvoj rastlin. Z bakrovimi pripravki škropimo februarja ali marca, takoj ko dnevne temperature presežejo 5 stopinj Celzija, vse do faze mišjega ušesa. Poskrbimo, da lesno ploskev temeljito omočimo. Tako rastline učinkovito zaščitimo pred vdorom glivičnih bolezni ter jim omogočimo zdravo rast in boljšo rodnost. Olje za škropljenje, ki deluje insekticidno in akaricidno, pa uporabljamo za zatiranje škodljivcev, kot so kapar, listne uši in pršice. Učinkovito deluje na vse njihove razvojne stadije. Pomembno je, da pripravkov ne mešamo. Najprej opravimo škropljenje z bakrom in zatem še z oljem.

V kmetijstvu lahko v boju s spomladansko pozebo uporabimo pasivne oblike zaščite, to sta izbira sort, odpornih proti mrazu, poznejših sort in sajenje na primerne lege. Aktivna metoda zaščite, ki se je v zadnjem času izkazala kot uspešna, je metoda rošenja, ki pa zahteva zadosten vodni vir, strokovno usposobljenost in natančnost merilnih naprav.
Marsikdo, ki nima dostopa do takšnih sistemov, uporablja metodo zaščite z zastiranjem. V sadjarstvu zaščita debel z beležem zavira prezgodnje odganjanje in pokanje lesa v primeru izmeničnega dnevnega segrevanja in nočnega ohlajanja. Hkrati ta biološka zaščita neguje debla in povečuje njihovo prožnost.
Pred zimo sadne rastline dognojujemo s specialnim sadjarskim gnojilom. Dodani magnezij pomaga preprečevati listno bledico, bor spodbuja razvoj rastnih vršičkov, uravnotežena vsebnost fosforja in kalija pa omogoči enakomerno rast ter tvorbo zdravih in okusnih plodov. Za temeljno organsko gnojenje na začetku sezone uporabimo kakovostno peletirano dolgo delujoče organsko gnojilo, s 65-odstotnim deležem organske snovi in več kot 90-odstotnim deležem suhe snovi. Izbira takega gnojila ima veliko prednosti – hkrati spodbudimo koristne mikroorganizme in ohranjamo živost tal, hranimo rastlino in izboljšujemo talno strukturo. Dodatek fulvinskih in huminskih kislin poveča delež humusa v tleh in s tem njihovo rodovitnost. Gnojilo potresemo po obodu krošnje, do koder segajo veje.

Aprila je veliko sadnega drevja že v cvetju, zato so zelo občutljiva na pozebo. Pozebo cvetov pri nas rastočih sadnih dreves povzročijo temperature, ki so nenadoma nižje od –2 stopinj Celzija in sovpadajo z občutljivimi razvojnimi fazami rodnih brstov in cvetov. Koristno je, da spomladi redno spremljamo vremensko napoved, 24 do 48 ur pred pozebo rastline poškropimo s kombinacijo pripravkov, ki vsebujejo aminokisline in alge. Aminokisline so nepogrešljive pri obnovi rastlin, saj učinkovito zmanjšujejo stres zaradi nizkih temperatur, pospešijo regeneracijo cvetov in razvoj plodov. Morske alge delujejo kot naravni biostimulatorji – spodbudijo debeljenje celičnih sten, prenos vode po rastlini, cvetovi so odpornejši proti temperaturnim nihanjem. Po pozebi rastline takoj poškropimo najprej z aminokislinami, dva dni zatem pa še z morskimi algami. Cvetovi bodo manj poškodovani, nastavek plodov večji in rastline stabilnejše. Pridelka bo konec sezone več in bo višje kakovosti.