Kdaj je pravi čas za sajenje dreves?

Kdaj sadimo sadno drevje, je odvisno od tega, ali je sadika v loncu ali z golimi koreninami. Večinoma danes dobimo sadike v loncih, ki jih vsaj v teoriji lahko sadimo vse leto. Pri njih tudi nismo v zadregi, kako globoko naj jih posadimo. Tako, kot so rasle v loncu, ne globlje. Ta odgovor je povezan s cepilnim mestom na drevesu. To mesto prepoznamo kot zadebelitev na spodnjem delu debla, ki je nastala, ko so cepili sadno sorto na podlago. Zdaj naj bo 5 do 15 cm nad zemljo (več je bolje). Tudi sadno drevje v loncu je sicer najbolje posaditi spomladi ali jeseni, saj se izognemo vremenskim ekstremom, kot sta vročina ali zmrzal.

Zdaj pa sadimo tudi sadike z golimi koreninami. Te najdemo v drevesnicah v zasipu (na nas počakajo v zemlji). Tako ohranjamo vlago okoli korenin. Ko odnesemo drevo z golimi koreninami domov, ga takoj posadimo ali pa za kratek čas damo v zemljo, da se korenine ne presušijo. Pred nakupom vedno pregledamo korenine, ki morajo biti zdrave. Če se kakšna odlomi pri prevozu, naredimo nov, gladek rez. Tako se hitreje in lepše zaceli. Ko sadimo sadike z golimi koreninami, vedno pazimo, da v tleh ne puščamo zračnih žepov, zato zemljo lepo pritisnemo okoli drevesa. Drugače lahko korenine začnejo gniti.

Zadnja košnja trate pred prvo slano: napake, ki jih mnogi še vedno delajo

Staro za novo

Ker na domačem vrtu okoli hiše hitro zmanjka prostora za vse rastline, številni vrt­narji staro drevo nadomestijo z enako sad­no vrsto kar na istem mestu. Tako pogosto zamenjajo jablano z jablano. A to lahko vodi v težave. Na »starem« drevesu jablane prepoznamo bolezni, kot sta pepelovka in škrlup. Prav tako je pogost vzrok težav jablanov rak, ki ga povzroča gliva. Na starejšem, oslabelem drevesu je vedno več bolezni, s tem pa je tudi večja možnost za prenos okužbe na druga drevesa iste rastlinske vrste, v tem primeru jablane.

Tako spoznamo, da na isto mesto ni dobro saditi iste sadne vrste. Tja, kjer je rasel pečkar, ne sadimo pečkarja (jablana, hruška, naši). Če že nimamo prostora drugje, izberemo sadno drevo, ki spada v drugo družino. Tako na mesto jablane posadimo katerega od koščičarjev (češnja, sliva, breskev …), lupinarjev (kostanj, oreh, leska …) ali pa tudi kakšno bolj eksotično drevo, kot sta asimina ali granatno jabolko.

Staro drevo moramo odstraniti skupaj s štorom in koreninami. Zato nastane precej velika luknja. Potrudimo se, da naredimo sadilno jamo široko in ne pretirano globoko, to je do 80 cm široko in do 50 cm v globoko.

S kompostom dodamo v zemljo, v katero bomo posadili drevo, kar nekaj hranil in organske mase. Foto: Metrob

Pomembne podrobnosti

Pri sajenju dreves, naj bo iz lonca ali z golimi koreninami, je treba koreninam nameniti dovolj prostora, da se lepo razrastejo. Jamo vedno izkopljemo v suhem vremenu, da se grude lepo drobijo in se ne zlepijo. Za drevesce iz lonca naj bo širina trikrat premer lonca in globina lonca in še nekaj centimet­rov. Pri golih koreninah pa tako, da so vse v sadilni jami. Načeloma naj bo jama široka vsaj 50 cm in globoka 40 cm. Raje naredimo bolj široko kot globoko. Korenine se razraščajo v širino, kar je pomembno pri težkih, glinenih tleh. V tem primeru zmešamo izkopano zemljo s kakovostnim substratom ter primešamo nekaj dobrega komposta. Kompost vedno dobro presejemo, da h koreninskemu sistemu ne vnesemo škod­ljivcev. Dobra alternativa domačemu je kupljen kompost priznanega proizvajalca. Mešanica izkopane zemlje, substrata in komposta bo rahla, korenine drevesa pa se bodo hitreje prijele in širše razrasle.

Kaj storiti z odpadlim listjem? Najboljši nasveti za kompost in zastirko

S kompostom v zemljo že dodamo kar nekaj hranil in organske mase. Če ga dodamo malo ali sploh ne, potem je pomembno primešati gnojilo. Na dno sadilne jame moramo nasuti dovolj gnojila, saj imata fosfor in kalij zelo pomembno vlogo pri rasti drevesa. To sta počasi topni hranili, ki bosta na voljo drevesu še prihodnja leta. Čez nasujemo plast zemlje, da se korenine ne dotikajo gnojila.

Na isto mesto ni dobro saditi iste sadne vrste. Foto: Metrob

Sadiko namestimo v sadilno jamo ob oporni kol v mrežo proti voluharju in jo zasujemo z zemljo. Kot rečeno, pazimo, da je cepljeno mesto 5 do 10 cm nad zemljo. Med zemljo primešamo gnojilo in temeljito zasujemo drevo. Pazimo, da se gnojilo ne dotika korenin, ker jih lahko požge. Zemljo okoli korenin vedno dobro potlačimo, da ne nastanejo zračni žepi.

Ko drevo sadimo v toplem delu leta, bo rast še vedno aktivna. Vedno hočemo, da se korenine čim hitreje razrastejo, saj tako počrpajo več hranil. Zato vse sadike že pred sajenjem in po njem zalijemo s kombinacijo rdečih morskih alg in simbiotskih bakterij. Rdeče morske alge pospešijo rast drobnih koreničic, ki so odgovorne za črpanje hranil. Simbiotske bakterije pa se naselijo na koreninah sadike. Močno pospešijo rast in črpanje hranil v rastlino. Poleg tega aktivno branijo koreninski sistem pred vdorom škod­ljivih bakterij in gliv.